Motovilec

Valerianella locusta

Družina: Špajkovke Sorodne rastline: Solatnice

”Njegova vzgoja ni odvisna zgolj od vremena, ampak kaljivosti semena.” – L. Rožman

Izjemno nezahteven in prilagojen za zimo, saj ga najdemo na njivah rasti samoniklo (kar narekuje njegovo angleško ime »corn salad«). Zaradi lažje nege motovilec obvezno sejemo v vrste. S tem je večji tudi pridelek, kot pa da bi bil gosto posajen po celi gredi. Še večji pridelek pa dobimo pri vzgoji iz sadik, zato je vredno poizkusiti še tak način vzgoje.

Sejemo ga kadar koli v obdobju od sredine avgusta do sredine septembra, lahko tudi v presledkih. Po navadi ga sejemo zgolj dvakrat. Setev v sredini avgusta da jesenski pridelek, medtem ko setev septembra prezimi. Ključni korak pri setvi motovilca je kakovostno seme. Zato še pred setvijo preverimo starost in kakovost semen.

Pred setvijo lahko seme za en dan postavimo v zamrzovalnik in tako izboljšamo njihovo kalitev (sprožimo proces stratifikacije). To je najbolj tipično za seme motovilca. Neuspehu pri setvi se najbolje izognemo tako, da pred sezono (ali najkasneje pred setvijo) v manjši lonček testno posejemo nekaj semen, da vidimo ali sploh kalijo. Tako imamo dovolj časa, da si priskrbimo novo seme v primeru, da nam test pokaže slabo kaljivost.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Motovilec vzgoja - kdaj in kako sejati

Neposredna setev na gredo

Tradicionalno motovilec sejemo v vrste neposredno na gredo, ki jo predhodno očistimo in plitko okopljemo. Pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Na gredi širine 75 cm pripravimo 4 sadilne jarke na razdalji 20 cm, na gredi širine 100 cm pa en jarek več. Jarke izdatno zalijemo z vrtno zalivalko brez razpršilca.

Motovilec 3 tedne po setvi
Motovilec 3 tedne po setvi

Gostejših setev kasneje praviloma ne redčimo, zato se čim bolj držimo priporočila, da seme pade najbolj gosto na 2 cm. Jarke zagrnemo in obvezno dobro potlačimo. Še boljše je, da zagrnjeno seme kar pohodimo. Tako bo seme v boljšem stiku s tlemi in s tem omogočimo uspešno kalitev.

Seme poleti veliko bolje kali, ko ima okoli sebe enakomerno vlažnost, zato celo setev pokrijemo s kartonom, papirjem, z juto, lahko tudi z lesenimi deskami. Torej s ploskovno zastirko, ki ne prepušča svetlobe. Vrtna koprena prepušča svetlobo, ki tla hitreje izsuši. Najbolje se obnese karton, ki ga obtežimo s kamni ali z opeko.

Karton na gredi pustimo, dokler ne vidimo prvih vzklitih semen, nato ga seveda takoj odstranimo, kar je lahko že četrti dan po setvi. Sicer mora motovilec kaliti v roku 10 do 14 dni od setve, drugače je velika verjetnost, da bomo čakali zaman. Ko odstranimo karton, gredo zgolj dobro zalijemo in jo naslednjih 10 dni vsakodnevno zalivamo, da se motovilec dobro ukorenini. Vlažna tla so ključna pri pozno poletnih setvah, saj jih sonce presuši in pregreje.

Ker motovilec odlično prezimi na prostem, ga ne sejemo v rastlinjak. Ne zato, ker ne bi uspeval, ampak za to, da imamo v rastlinjaku dovolj prostora za ostale rastline, ki mraza ne prenašajo tako dobro.

 

Vzgoja sadik in presajanje na gredo

Med profesionalnimi pridelovalci je pogostejša vzgoja motovilca iz sadik. To počnemo tudi vrtnarji zaradi boljšega izkoristka površine in nadzora kaljivosti, saj si s presajanjem sadik zagotovimo polno gredo.

V tem primeru sejemo dva do tri semena v mini sadilne enote, kadar koli v avgustu ali septembru. Tako imamo najmanj eno rastlino v posamezni celici, če kakšno seme ne kali uspešno. Motovilca ne pikiramo. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh. Če so v isti sadilni enoti vzklila vsa semena, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan.

Za presajanje na prosto je motovilec pripravljen v 20 do 25 dneh, ko razvije okoli 2 prava lista. Motovilec sadimo na razdalji 20 cm med vrstami in na vsakih 15 cm v vrsti presadimo sadiko. Presadimo jih na prazna mesta, kjer neposredno sejano seme ni uspešno kalilo, ali na svojo vrtno gredo. Pred presajanjem izdatno zalijemo sadilne luknje ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.

 

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Motovilec sejemo na grede, iz katerih poleti že poberemo zelenjavo. Najbolje za čebulo, česnom, rdečo pesograhom ali nizkim fižolom. Ker motovilec sejemo istočasno kot špinačo in rukolo, jih lahko skupaj kombiniramo na isti gredi.

Nega

Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Veliko bolje je, da sejemo semena ter presajamo sadike v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Pritisk plevela jeseni je manjši, zato ni potrebe, da ga sadimo tako gosto, da manjši listi motovilca v celoti senčijo tla.

Vzklite rastline na gredi in sadike po presajanju vsakodnevno zalivamo še deset dni, posebej ob suhem in sončnem vremenu poleti. Kasneje je dovolj, da gredo izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. V oktobru zalivanje praviloma ni več potrebno.

Motovilec v dvignjeni gredi

Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem (tudi zato sejemo motovilec v vrste), kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Kasnejše pletje si prihranimo tako, da gredo dobro oplevemo pred setvijo.

Pregosto vzklit motovilec preredčimo, ko imamo lahko že manjši pridelek, da na vsakih 5 cm raste ena rastlina. S tem bomo imeli večji pridelek, ki ga bo kasneje v sezoni veliko lažje (in večji užitek) nabirati.

Motovilec zdrži nizke zimske temperature do –25 °C, vendar ga veter vseeno izjemno izsuši. V mrzlih in vetrovnih zimah brez snega ga na prostem zaščitimo z vrtno kopreno. Zaščiten pod snegom prezimi brez težav. Kadar je snežna odeja tanka, kopreno skupaj s snegom odgrnemo in že nabiramo svež motovilec.

 

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Z motovilcem navadno ni veliko težav, še najpomembneje je, da uspešno kali. Pozimi lahko posamezni gosti skupek uniči plesen, zato je redčenje obvezno. Tudi nabiranje rastlin prilagodimo rednemu redčenju, da ostalim rastlinam ostane več prostora in s tem zmanjšamo možnost, da kakšna rastlina propade. Pri motovilcu vsekakor velja slavni rek: »Sem zimski vrtnar, mi za škodljivce ni mar,« saj je pozimi največja nevšečnost mraz, ko vrtnarja zebe pri nabiranju pridelkov.

Pridelek

Motovilec nabiramo od oktobra in vse do aprila naslednje leto, še posebej, če smo opravili dve setvi. Naberemo celo rastlino naenkrat, ki jo odrežemo z nožem.

Starejše rastline (avgustovske setve) proti koncu zime poženejo več manjših stranskih poganjkov. To je znak, da bi rastlino lahko pobrali že prej, saj se pripravlja na tvorjenje semen. Listi so še vedno užitni, a so manjši in jih težje nabiramo.

Skladiščenje

Motovilec skladiščimo na gredi, nabiramo ga za sprotno porabo in pripravo svežih zimskih solat. Kadar ga nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, najdlje počaka tako, da ga nabranega shranimo v hladilniku ali v hladni kleti.