Peteršilj

Petroselinum crispum var. neapolitanum

Družina: Kobulnice, Skupina: Začimbnice

”Klasična začimba med slovenskimi vrtnimi plesišči, ki se odlično dopolnjuje z drugimi zelišči.” – L. Rožman

Klasična sveža začimbnica slovenskih vrtov, pri kateri uživamo njegove aromatične liste in stebla. Na prostem tudi uspešno prezimi. S tem ga imamo svežega na voljo skozi celo leto. Poleg klasičnega listnega peteršilja z ravnimi listi poznamo še kodrolistni peteršilj (Petroselinum crispum var. crispum), ki je sicer manj aromatičen, a precej bolj dekorativen in ga tudi štejemo med listne peteršilje. Posebna vrsta je koreninski peteršilj (Petroselinum crispum var. tuberosum), katerega gojimo za belkasto korenino, ki na pogled spominja na (manjši) pastinak.

Listni peteršilj sejemo neposredno na gredo ali vzgojimo sadike. Zaradi zgodnjega pridelka, večje sadilne razdalje, izkoristka vrtnih površin, predvsem pa nadzora nad kaljivostjo, je primernejša vzgoja iz sadik. Peteršilj lahko sejemo in vzgajamo sadike v presledkih skoraj celo sezono, a navadno sta dovolj ena ali največ dve setvi. Na Vrtu Obilja v zadnjih sezonah poteka vzgoja peteršilja iz sadik z enkratno setvijo, saj imamo s pravilnim obiranjem pridelek iz ene setve oz. rastline do zime. Druga setev je v praksi primerna za presajanje sadik avgusta ali septembra v rastlinjak, saj poleti prostor še zasedajo plodovke.

Šopek kodrolistnega in navadnega peteršilja.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Peteršilj vzgoja - kdaj in kako sejati

Setev za vzgojo sadik opravimo v sredini februarja, ko sejemo in na enak način vzgajamo tudi solato. Ker zunaj pogoji še niso primerni, sadike vzgajamo v notranjih ali ogrevanih prostorih z dovolj svetlobe.

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Seme peteršilja kali precej dolgo, od 10 do 14 dni. Pokrito setev spremljamo po enem tednu vsakodnevno in ko prvič opazimo kalček, takoj prestavimo na svetlo mesto. Rastline z lepo razvitimi kličnimi listi in največ enim pravim listom pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Pri pikiranju pazimo, da posameznih rastlin ne sadimo globlje, kot je rastlina vzklila in rasla že prej. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni fazi že užitna.

Sadike kodrolistnega peteršilja v sadilnih kockah.

Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Preden jih konec marca presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Če imamo rastlinjak, peteršilj za svež pridelek čez zimo sejemo v avgustu in sadike presadimo vanj v začetku septembra. Na prostem peteršilj sicer zdrži do –9 °C, vendar bomo lažje pobirali in pridelek bo lepši iz rastlin v rastlinjaku. Sadike presadimo tudi v lonec ali korito, da imamo pozimi pri roki svež peteršilj.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Presajanje sadik na prosto poteka od konca marca do sredine aprila. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Pri zgodnji setvi traja vzgoja sadik 40 dni, ob ugodnih pogojih (poleti) jih vzgojimo hitreje. Peteršilj sadimo na razdalji 20 cm, na gredi širine 75 cm v štirih, na 100 cm širine pa v petih vrstah v cikcak vzorcu.

Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, lahko neposredno ali pa preko vrtnih lokov. Sadike ne sadimo globoko. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede.

 

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Listni peteršilj, ki ga imamo skoraj bolj za začimbnico kot zelenjavo, vseeno umestimo kamor koli na zelenjavne grede. Pri enkratni setvi zaseda mesto na gredi celo sezono, zato sosledja z drugo zelenjavo ni. Zaradi optimizacije nege in dela na eni gredi združimo rastline s podobno dolgo trajajočo dobo na vrtu. Tako si brez težav deli gredo še s pastinakom, blitvo, gomoljno ter stebelno zeleno.

Nega

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Kasneje je dovolj, da gredo izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja.

Kopreno uporabljamo do konca aprila ali najdlje do sredine maja. Nato jo skupaj z morebitnimi loki odstranimo. Plevel med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je nedvomno, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in kasneje pletja praktično ni več. Držimo se sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Tako se zmanjšuje potreba po zalivanju in pritisk plevela. Opleto površino v sredini maja zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago.

Zgodaj presajene rastline se do poletja globoko ukoreninijo, kar zmanjša potrebo po zalivanju v poletnih mesecih. Še posebej pri rednem pobiranju je razmerje med koreninami in listno maso, na strani korenin, ki lahko listom priskrbijo dovolj vode. Ob daljših dvotedenskih obdobjih brez dežja pa vsekakor izdatno zalijemo tla v okolici rastlin.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Na listih lahko opazimo pegavost. Gre za glivično bolezen, ki jo prepoznamo po več rjavih pikah na listih. Takšne liste čimprej odstranimo. Če je rastlina pod stresom, jo lahko napadejo koreninske ali listne uši, kar uravnovesimo predvsem s kompostno zastirko in dodatno mero zalivanja.

Pridelek

Listna stebla in liste nabiramo postopoma, kjer je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših zunanjih listov. Začnemo že zelo zgodaj pri malih steblih in listih. S tem tudi čistimo rastlino, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo. Srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo. Tak način nabiranja nam tudi podaljša nabiralno obdobje. Iz manjšega števila rastlin dobimo večkratni pridelek. Rastlino bi lahko tudi porezali v celoti 3 cm nad tlemi (kot rukolo), a si pri peteršilju kot začimbnici želimo enakomeren pridelek, ki nam je vseskozi na voljo.

Postopno nabiranje peteršilja.

Skladiščenje

Liste in stebla najbolje porabimo kar sveže, saj le tako uživamo v njegovi aromi. Višek zelenja spravimo tako, da ga na drobno nasekljamo in zamrznemo. Kodrolistni peteršilj ima manj aromatičen okus, je pa vizualno bolj atraktiven za dekoracijo naših jedi.