Por

Allium porrum

Družina: Narcisovke, Skupina: Čebulnice

”Kdor želi na vrtu imeti poletno-zimski zelenjavni nabor, naj si poseje por.” – L. Rožman

Namesto tvorjenja tipične čebulice por liste zvije v dolg stolpec. Zaradi tega tudi po vrtnarskem koledarju por negujemo na dan za list in ne za korenino. Listi so zaradi odsotnosti sonca v več plasteh beli in pri vzgoji stremimo k čim daljšemu obeljenemu delu.

Por vzgajamo iz sadik in ga sejemo v dveh različnih obdobjih. Zgodaj sejemo poletni por, kasneje pa zimskega. Pri tem smo pozorni na izbiro sort, da v pravem času sejemo por, ki je prilagojen na razmere v obdobju, v katerem uspeva. Poletne sorte imajo krajšo rastno dobo, tanjša stebla in svetlejšo barvo listov. Zimski je precej bolj čokat, krajši, s temnozelenimi listi in njegova rastna doba je daljša. Por je široko uporaben v kulinariki in zato tudi stalnica na vrtovih, zato si s setvijo obeh vrst zagotovimo svež pridelek skoraj celo leto.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Por vzgoja - kdaj in kako sejati

Vzgoja poletnega pora

Poletni por sejemo v sredini februarja, istočasno kot solato in peteršilj. Vzgoja sadik poteka v notranjih prostorih. Ker pora ne pikiramo, imamo pri setvi dve možnosti glede na velikost sadilne enote.

1. V male sadilne enote sejemo od 2 do 3 semena. Tako bomo vzgojili male skupke poletnega pora, ki se pri poletnih sortah odlično obnesejo in jih tudi skupaj presajamo na končno mesto.

2. Če sejemo v srednje sadilne enote, pa posejemo od 5 do 7 semen, da si vzgojimo velike skupke poletnega pora, ki jih ravno tako presajamo skupaj.

V obeh primerih sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prve kalčke, kar je lahko že v štirih dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto z istimi temperaturami. Nočne temperature so lahko tudi nižje vse do 0 °C.

Sadike vsak drugi dan redno zalivamo kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Preden sadike presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Sadike pora v posameznih sadilnih celicah.

Presajanje na gredo in sadilna razdalja

Sadike letnega pora presajamo na prosto od konca marca do sredine aprila, ko listi sadik dosežejo višino najmanj 15 cm. Skupke presajamo tako kot rastejo v sadilnih enotah. Medvrstna razdalja je 30 cm. Na gredi širine 75 cm pridobimo 3 vrste, na širši 100 cm gredi pa 4 vrste pora. Male skupke v vrsti presadimo na vsakih 15 cm, medtem ko velike skupke v vrsti posadimo 30 cm narazen, saj več rastlin potrebuje več prostora.

Poletnega pora ne presajamo globoko, ker lahko enega nabiramo večkrat, vse do jeseni. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Skupke presadimo malo bolj globoko, a ne globlje kot do točke, kjer se listi razcepijo. Presajen por obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj tankih listov koprena ne sme stiskati. Kopreno odkrijemo najkasneje v sredini maja.

Vzgoja zimskega pora

Za zimski por izberemo sorte z daljšo rastno dobo, ki dobro prezimijo. Zimski por prav tako vzgajamo iz sadik, a na malo drugačen način kot vse ostale sadike.
Sejemo ga kadar koli v aprilu. Sadike zimskega pora vzgajamo kar na prostem ob vrtni lopi ali v rastlinjaku, saj so temperature zunaj že primerne za vzgojo sadik pora.

V večjo posodo (15 x 10 cm) damo vlažen substrat in posejemo največ 100 semen, na rahlo posujemo s suhim substratom in kalimo v temi 4 dni. Ko opazimo prvi kalček, posodo postavimo na svetlo mesto, kjer bodo mlade sadike pora rastle še približno 30 dni. Rastline rastejo vitko in se počasi razvijajo, zato takšna gostota ne ovira njihovega razvoja.

Najkasneje konec maja, ko so rastline visoke okoli 10 cm, jih presadimo na končno, še bolje pa na začasno mesto na vrtu. Ker por prenese večkratna presajanja, je bolje, da mu namenimo začasno mesto, kjer gosto začetno rast razsadimo.

Na končno mesto ga (globlje) presajamo kot večjo sadiko ter počakamo, da ga presadimo za kakšno zelenjavo, ki jo bomo v juniju še pobrali do konca. Za začasno mesto izberemo manjši konec grede, kjer bo rastel in se razvijal še nadaljnjih 30 dni. Pripravimo debelejšo, vsaj 10 cm debelo kompostno zastirko in dobro zalijemo. S pomočjo male lesene palčke naredimo luknje na vsakih 1 ali 2 cm in v vsako luknjo presadimo en mali por. Rastline v posodici razpletemo in korenino previdno s palčko potisnemo v luknjo.

Presajanje na gredo in sadilna razdalja

Sadike posadimo na končno mesto konec junija ali kadar koli v juliju. V tem obdobju so že lahko višje od 30 cm. Pri presajanju pora ne pulimo, temveč z lopatko ali vrtnim nožem okoli vsake sadike na začasni gredi zarežemo, da jo presadimo s čim več kompostne zastirke oziroma koreninske grude. Manjše korenine lahko prerežemo in tudi če se gruda razdrobi in ostanejo same korenine, ni nič narobe. Por brez težav prenese dvakratno presajanje. Rastlini tudi prikrajšamo listje na višino 30 cm, da lažje prenese presajanje v vročih poletnih dneh in pospeši ukoreninjanje.

Presajene sadike zimskega pora s prikrajšanimi listi.

Pripravimo sadilne luknje v vrstah, med katerimi je 30 cm razmaka, in sadike v vrsti presadimo na vsakih 15 cm. Na enaki sadilni razdalji kot presadimo 2 do 3 sadike poletnega pora, sadimo en zimski por. Zimski por bo večja rastlina in potrebuje več prostora. Jamice zalijemo in posamezne rastline sadimo zgolj 5 cm (manj belih listov) ali globlje do okoli 20 cm (več belih listov). S tem pridobimo daljša in bela stebla. Na tržnicah in trgovinskih policah najdemo zgolj pore z lepim dolgim listnim steblom, a pri doma vzgojenem poru (večina) vrtnarjev ni tako zahtevna. Pri globokem presajanju ga presadimo v najmanj 10 cm globoke jamice premera 3 cm, ki jih naredimo s starim lesenim držalom ali namenskim sadilnim klinom s topim vrhom.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Poletni por v skupkih na vrtu zavzema prostor do pozne jeseni. Redko ga poberemo v celoti, saj ga režemo, da požene ponovno. Sodi k rastlinam z daljšo rastno dobo, kot so pastinak, peteršilj, blitva ter gomoljna in stebelna zelena.

Zimski por zasede mesto za pobranimi spomladanskimi kapusnicami. Takrat si gredo lahko deli s poznim korenjem.

Nega

Vse presajene sadike redno zalivamo teden dni, da se dobro ukoreninijo. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.

Predvsem zimski por po presajanju zastremo s poletno zastirko iz svežega travnega odkosa, listja ali slame. Ko zimski por raste, ga lahko še osipamo (najlažje s kompostom), da ga dodatno belimo. Čez zimo ga pustimo na vrtu, saj brez težav prezimi do pomladi. Ko se otopli, se rastlina pripravlja na cvetenje, zato ga v celoti naberemo do konca marca.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Porova zavrtalka je najbolj razširjen škodljivec čebulnic pri nas, saj poleg pora napada tudi česen, čebulo, šalotko in tudi drobnjak. Ima dva rodova letno; prvič se začne pojavljati od konca marca do maja, drugič od konca avgusta in v septembru. Prisotnost porove zavrtalke najprej opazimo po drobnih belih pikah, nanizanih v vrsto, ki jih opazimo na listih čebulnic. Gre za poškodbe, ki jih naredijo muhe med hranjenjem, pred odlaganjem jajčec. Te same po sebi ne uničujejo pridelka. Škoda nastane, ko se ličinke (žerke) zavrtajo v liste čebulnic in po njih rijejo rove. Na poru se pogosto zgodi, da rovov, ki jih vrtajo žerke, med rastjo ne opazimo, ampak šele ob spravilu pridelka, kjer poleg rovov najdemo tudi rjave bube.

Spomladanski por raste pod kopreno do sredine maja, preko zimskega pora pa položimo protiinsektno mrežo preko lokov. Tako fizično preprečimo dostop muhe porove zavrtalke. Njenih napadov se pri poru rešimo z osipavanjem pora vse do zelenih listov. Liste pora lahko prizadene tudi rja, vendar hujših težav na poru navadno ni.

Pridelek

Pridelke poletnega pora pobiramo od junija do septembra ali še dlje. Naberemo lahko več pridelkov iz ene rastline. Por odrežemo tik nad tlemi, da korenine ostanejo v tleh in iz njih bo zopet odgnal »nov« por. Imejmo v mislih, da je »steblo« zgolj skupek listov in če ga ostane vsaj centimeter, bo ponovno pognalo v rast. Ta trik deluje zgolj v poletnih mesecih, ko je dovolj toplo, da se lahko rastlina na tak način obnovi. Zimski por je na voljo od septembra naprej in najdlje do konca marca. Naberemo celo rastlino naenkrat.

Rast pora, ki je bil že enkrat nabran.

Skladiščenje

Por na hladnem počaka teden dni. Viške lahko tudi zamrznemo, a z dvema setvama pora imamo svež pridelek skoraj 10 mesecev.