Sladki feferoni

Caspicum annuum

Družina: Razhudnikovke Skupina: Plodovke

”Ni vsak feferon pekoč kot hudič. Veliko je sladkih, ki ne pečejo nič.” – L. Rožman

Sladke in pekoče feferone vzgajamo na popolnoma enak način kot papriko.

Ker pekoči feferoni cvetijo isti čas kot sladki feferoni in paprika, jih na vrtu sadimo narazen. Čeprav so samooprašni, lahko žuželke ob gosti zasaditvi vseeno oprašijo druge cvetove. Ker je pekoče seme, se pri oprašitvi že prenese lastnost opraševalca (pekočega feferona) na nepekoče feferone in paprike, ki potem tudi pečejo. Enako kot pri paprikah, so na začetku plodovi feferonov zeleni, ko kasneje (fiziološko) dozorijo, postanejo rdeči ali kakšne druge žive barve. Feferoni so odlična sveža priloga, najbolj pogosti pa so vloženi.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Sladki feferoni vzgoja - kdaj in kako sejati

Feferone, ki bodo rastli v rastlinjakih, lahko sejemo že v začetku februarja, proti koncu februarja pa tiste za rast na prostem. Vzgajamo jih prej kot paradižnik, saj imajo kot sadika daljšo rastno dobo. Semena sejemo na gosto v eno posodo in kalimo na toplem mestu. Idealna temperatura za kalitev je 25 °C. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.

Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v petih dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata in preden se razvijejo pravi listi, v roku od 10 do 14 dni od setve, rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo lepše rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C, kar ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mlade paprike še uspešno prenesejo. Sadike zalivamo redno vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Paprike bodo v roku 30 do 40 dni prerastle srednjo sadilno enoto in zato jih presadimo v veliko sadilno enoto. Še vedno jih imamo v notranjih prostorih.

Preden jih sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in smo tisti dan raje nekje v bližini ter jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo, kar bi prepoznali po belih lisah. Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C, sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Paprikam temperaturni šoki še dolgo škodijo, saj jih za teden ali več upočasnijo v rasti.

Enako velja za utrjevanje sadik, ki jih presadimo v rastlinjak in jih tudi tu utrjujemo. Prav tako jih uvajamo na neposredno svetlobo in nihanje dnevno-nočnih temperatur. Ob mrzlih nočeh pa sadike še vedno prestavimo na toplo.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike visoke 25 cm in če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek. V rastlinjak jih presajamo konec aprila ali v začetku maja. Na prosto pa v sredini maja in vse do konca junija.

V mislih imejmo to, da so feferoni veliko bolj občutljivi na nižje temperature kot paradižnik, zato jih brez skrbi posadimo na gredo teden ali dva za paradižnikom. Sadilno luknjo izdatno zalijemo, če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino grede. Če želimo, sadike takoj po presajanju dodatno zastremo s poletno zastirko – z listjem, s travnim odkosom ali s slamo.

Med posameznimi sadikami naj bo 40 cm razdalje. Na gredi širine 75 cm rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh vrstah v cikcak vzorcu. Če želimo, za prvih nekaj tednov preko paprik postavimo vrtne loke in napnemo vrtno kopreno, da ustvarimo toplejše okolje. Sadike še niso tako velike, da bi takoj potrebovale oporo, zato imamo še to možnost, da paprikam ogrejemo majske dni in predvsem noči.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Pred feferoni na isti gredi vzgajamo špinačo, redkvico ali solato. S predhodnimi rastlinami lahko rastejo istočasno, dokler prve zelenjave ne poberemo iz grede, ki jo potem v celoti prevzame paprika. Ker papriko sadimo zelo gosto, ob njej na gredi ni veliko prostora. Na gredi je dolgo v jesen, kar onemogoči setev ali presajanje katere koli druge zelenjave, zato po odstranjeni rastlini ostane greda prazna.

Nega

Od junija dalje je za feferone nujna opora. Posamezna opora za vsako papriko posebej zahteva veliko dela. V praksi se najbolje obnese vodoravno napeta mreža za grah, in sicer v treh nivojih. Tako se rastline prepletejo in dajo oporo ena drugi brez potrebe po opori za vsako rastlino posebej. Zaradi opore iz vodoravne mreže tudi ni potrebno privezovanje, saj se z vsemi vejicami sama preplete med mrežo. Močan veter ali nevihte ne bodo polegli niti ene same rastline. S tem si izjemno poenostavimo nego na prostem in v rastlinjaku.

Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih paprikah na golih tleh. Vseeno pa je za boljši pridelek priporočljivo zalivanje. Če že 14 dni na našem območju ni dežja, gredo izdatno zalijemo, bolj priporočljivo pa je redno zalivanje na vsakih 5 dni v vročih poletnih dneh. V rastlinjaku zalivamo bolj pogosto ali uporabimo kapljično zalivanje.

 

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Korenine mladih sadik rad pohrusta bramor in včasih tudi voluhar. Plodovi lahko zaradi vremenskih nihanj začnejo gniti ali pa se cvetovi ne oplodijo. Plesni niso problematične, kot recimo pri paradižniku. Če je leto suho (nižja zračna vlažnost), imamo tudi z rednim zalivanjem manj pridelka kot v bolj vlažnem letu.

Pridelek

Potrebno je počakati nekaj tednov, da plodovi dozorijo in se obarvajo. Podobno kot zelen paradižnik, ki že oblikuje končno velikost in obliko, potem pa traja še nekaj tednov, da dozori in s tem spremeni barvo.

Zelene feferone, pa čeprav še niso (fiziološko) zreli, že lahko uporabljamo v kuhinji. So manj sladki in malce težje prebavljiva. Tudi feferoni ostalih barv (rumene, oranžne ...) pri zorenju svojih plodov spreminjajo barvne nianse in na začetku nikoli niso tako sladki kot pri dokončni zrelosti. Ko fefroni dozorijo, so v splošnem vedno bolj intenzivnih barv.

Feferone pobiramo od junija do oktobra, ob toplejši jeseni tudi še novembra. Pri pobiranju si pomagamo z nožem ali škarjami. Pecelj je debel, da zdrži težo ploda, zato s trganjem plodov hitro ranimo večji del rastline.

Skladiščenje

Feferone (sladke) je najbolje porabiti sveže v njihovi rastni sezoni. V hladilniku sicer počakajo vsaj teden dni. Za daljše shranjevanje se odlično obnese v kombinaciji z drugo poletno zelenjavo v obliki zelenjavnih omak in namazov, ki jih skuhamo in vložimo, ali pa jih v kisu vložimo same.