Fermentacija odpadkov mogoča rastlinam lažji dostop do hranil

Fermentacija odpadkov mogoča rastlinam lažji dostop do hranil

Če sva se do sedaj že razpisala, kako nama fermentacija odpadkov olajša ravnanje z organskimi odpadki, tokrat predstaviva zakaj je konči produkt po fermentaciji odlično hranilo za naše rastline. Morda bo ta članek vseboval malenkost več kemijskega in biološkega izrazoslovja, a naj vas to ne odvrne od razumevanja procesa fermentacije. Pa poglejmo, zakaj nekateri vrtnarji poročajo o hitrejši in lepši rasti rastlin, katerim dodajajo fermentirano vsebino iz Bokashi Organko fermentacijske posode.

Fermentacija ni enako razgradnja

Fermentacija v naravi ni tako pogosta kot je razgradnja, saj odmrla organska snov takoj razpada in se razgrajuje. Najbolj znani primer je fermentacija v prebavilih prežvekovalcev – npr. krave. A ta fermentacije se je razvila kot potreba pri razgradnji kompleksnih molekul kot je celuloza.  Namenska fermentacija, ki jo sprožimo ljudje (najpogosteje pri skladiščenju hrane - kisanje zelja,...), ne predstavlja hitre razgradnje organske snovi. Ravno nasprotno. Proces razgradnje zaustavlja in jo s tem v primeru hrane dobro ohranja in skladišči. To je doseženo z dvema glavnima dejavnikoma:

  • Fermentacija je anaerobni proces, poteka v odsotnosti kisika, kar zmanjšuje proces kompostiranja.
  • Tekom fermentacije nastaja veliko organskih kislin, ki znižajo pH mase na vrednost, v kateri večina mikroorganizmov ne more preživeti in/ali funkcionirati.

Na prvi pogled torej fermentacija pri nastanku komposta in uporabi na vrtu nič kaj ne obeta, saj organske snovi "skladišči". Ko damo odpadke v zaprto posodo brez kisika in jih cepimo z bokashi posipom se pri temperaturah od 15 do 37°C začne proces fermentacije organskih odpadkov.

Fermentacija odpadkov in kaj se zares dogaja?

Koristni anaerobni organizmi vezani na bokashi posip, ki smo jih dodali organski masi v procesu fermentacije, porabijo čisto mali delež kompleksih organski spojin v organskem materialu in energije, da proizvedejo različne spojine kot so aminokisline, organske kisline (mlečna k., kis, butanojska k.) in biološko aktivne spojine kot so antibiotiki, vitamini, encimi, hormoni. Te snovi v odsotnosti kisika ustavijo ''normalni'' proces razgradnje/aktivnosti mikroorganizmov, posledično tudi aktivnost samih sebe (proces je torej za njih samoomejujoč, traja zgolj do neke stopnje). Material se tudi vizualno ne spremeni veliko (zgolj nekoliko omehča), zato vidimo začetni material in njegove oblike.

Ker proces torej poteka v odsotnosti kisika, prihaja do res minimalnih izgub oglika (C), kisika (O), vodika (H) in dušika (N) ali katerega koli drugega elementa, spremeni pa se njihova oblika. Dušik, ki je eden izmed pomembnejših elementov za rast in uspevanje rastlin, se naprimer pri kompostiranju izgublja, saj izhlapi v atmosfero v obliki amoniaka NH3. V procesu fermentacije pa se organski dušik v proteinih organske snovi spremeni v različne aminokisline, rastlinam dostopni amonijev ion NH4 in za rastline še bolj pomembne oz. uporabne aminokislinske kelate.

Kaj so aminokislinski kelati?

Aminokislinski kelat
Aminokislinski kelat magnezija in 2 molekuli glicina (aminokisline).

Gre za molekule, kjer imamo dve aminokislinski molekuli med katerima je povezan kovinski ion - kalcij (Ca), magnezij (Mg), železo (Fe), kobalt (Co), baket (Cu), cink (Zn) ali mangan (Mn). Ion v centru molekul je z aminokislinama vezan s 4 močnimi kemijskimi vezi, zato je zaščiten kot v ovoju in se ne more vezati z drugimi molekulami, prav tako ne prihaja do izgub s spiranjem. Gre za organsko molekulo, ki jo rastline brez težav absorbirajo in s tem tudi mikroelement vezan v sredini.

Absorpcija je lažja zato, ker molekula nima naboja in tako prehaja skozi celične stene hitreje. Z njihovo tvorbo se torej v procesu fermentacije skladišči tako dušik kakor tudi mikroelementi, ki jih rastlina vse potrebuje za zdravo in uspešno rast. Ko enkrat pridejo v rastlino, jih tudi lažje transportira do mest, kjer so posamezni elementi potrebni.

Rastlinam poleg tega, da tako lažje absorbirajo aminokisline in prepotrebne kovinske ione, tudi ni potrebno sintetizirati aminokislin iz NO3 ali NH4, s čimer privarčujejo energijo.

Povzetek

Fermentacija v primerjavi s kompostiranjem ohrani več elementov, hkrati jih ''naredi'' še lažje dostopne rastlinam. Da tudi v praksi dosežemo učinek boljše absorbcije hranil, moramo sfermentirano vsebino izprazniti na sami gredi in povrhu zastreti z dodatno zastirko (slamo, listjem ali kompostom), da rastline pošljejo svoje korenine na delo. 🙂


Viri:
- https://jhbiotech.com/chelation-and-mineral-nutrition/
- https://www.emrojapan.com/how/
- Bradley King Ph.D, A Description of Amino Acid Chelate Fertilisers and Their Mode of Action
- http://www.modernplantnutrition.com.au/pdf/amino%20acid%20description%20web.pdf
Vir fotografije:
- Bradley King Ph.D, A Description of Amino Acid Chelate Fertilisers and Their Mode of Action
- http://www.modernplantnutrition.com.au/pdf/amino%20acid%20description%20web.pdf

Test kaljivosti starih semen
Setve, sadike in presajanje

Test kaljivosti starih semen

Decembrsko voščilo :)
Razmišljanja in neuspehi

Decembrsko voščilo 🙂