Jesensko zastiranje jagod

Jagode, ki uspevajo na prostem in se razprostirajo po večji površini, potrebujejo nego, ki si z uporabo zastirke precej olajšamo. Predvsem pri redčenju in presajanju sadik, saj zna to biti precej zamudno.

Zastiranje s slamo je prineslo dodatno delo

Tako kot organsko maso v obliki komposta ter sekancev dodajava jeseni na vse prazne zelenjavne grede in vrtne poti, tako dobijo vir organske mase tudi stalne grede, ki so gosto poraščene z jagodami.

Sprva sva za namen dodajanja organske mase uporabljala slamo, ki sva jo debelo razprostrla po jagodah. Slama kot izolator deluje odlično in lepo zavaruje jagode tekom zime pred vetrom in mrazom. A veter jo hitro raznaša malo naokoli, spomladi pa sva z njo vedno imela dodatno delo, saj sva jo odstranjevala iz gredic, da so jagode ''zadihale'', tla pa se segrela in pognale so mlade jagode. Redčiti sva jih potem še vseeno morala ročno, kjer sva selekcionirala mlajše sadike, ki so ostale. Z uporabo slame sva si torej naložila dodatno delo.

Jesenska investicija, ki seže globoko v novo sezono

Zdaj jagode na 2 do 3 cm na debelo zastreva s kompostom ali lesnimi sekanci. S tem doseževa to, da stare sadike do pomladi odmrejo, preko zastirke pa brez težav poženejo mlajše sadike jagod. Tako si "prišparava" delo redčenja jagod. Ob tem je ta zastirka odličen vir hranil, ki s snegom in dežjem počasi prehajajo med jagodami v tla. Še vedno debela plast pozimi varuje jagode pred zmrzaljo ter vetrom, a je material težji in ga veter ne odnaša. Dodatnega dela z odstranjevanjem te zastirke ni, saj omogoča odlično rast mladih sadik, ki zopet hitro prerastejo celotno gredo.

Zaključna misel

Uporaba tehnik, ki olajšajo delo in hkrati poskrbijo za več pozitivnih učinkov ter izboljšajo rast rastlin, so osnova za doživljanje najlepših trenutkov na vrtu.