zastiranje vrta in vrnih poti

Zastirke na vrtnih poteh imajo ogromno pozitivnih funkcij

Zastiranje vrta naj bo opravljeno v celoti - od gredic do potk. Tudi te so del vrtov in vsak kvadratni meter gole zemlje na vrtu je kot odprta rana na koži. O uporabnosti in tipih zastirk, ki jih lahko uporabimo na vrtu, piševa tukaj. Danes se bova podrobno posvetila pomenu zastiranja vrtnih potk.

Izboljšanje strukture tal in ustvarjanje univerzalne rodovitnosti

Od nastanka Vrta Obilja pred skoraj 4 leti in vse do danes, so vrtne potke ves čas zastrte z organskim materialom. Celo leto, brez izjeme. Ker je bil vrt vzpostavljen na novo iz travnika, kvaliteta zemlje ni bila ravno dobra. Z dodajanjem organske snovi na gredice in potke, sva zemlji prinašala organsko snov. A med tem, ko sva v prvih letih gredicam dodajala malo komposta le pomladi, sva za potke skrbela celo leto. Tako je zemlja na gredicah postala gola sredi poletja, zemlja pod potkami pa je bila ves čas zastrta. Tukaj je bilo ves čas vlažno in na stiku zastirke in zemlje, polno deževnikov.

Po 4 letih nalaganja te mase je izboljšanje strukture tal na potkah izjemno dobro vidno. Ko z lopato zapičiva v zemljo, se brez težav zarine, saj je zemlja zrahljana (na vrtu, ki ga ne prekopavanja in na potkah, kjer se ves čas po njih hodi). Na profilu vrtne zemlje se lepo vidi nastajanje univerzalne rodovitne plasti, saj je zgornjih 10 cm zemlje temne barve, veliko je deževnikov in ta temna plast se preliva v spodnjo manj rodovitno oranžno plast. Prava revolucija v glavi in dokaz, kako pomembno in koristno je zastiranje vrtne zemlje. Ne glede na to ali so to gredice ali vrtne poti. Zastirka na poteh ima spodnjih naslednjih 5 funkcij:

1. Zadržuje vlago in življenje v tleh

Ena izmed glavnih funkcij zastirke je zaščita gole zemlje pred zunanjimi vplivi, ki izpirajo zemljo in jo siromašijo. S tem, ko zemljo prekrijemo, jo zaščitimo. Hkrati zastirka preprečuje izhlapevanje vlage v tleh. In ravno vlaga (voda) omogoča življenje. V vlažni prsti je polno življenja, polno talnih organizmov, ki pomembno vplivajo na živost in s tem rodovitnost zemlje. Ko dežuje, zastirka vpije deževnico kot spužva in jo počasi prepušča v globine. Tako dolgotrajnejše in enakomernejše dovaja vodo zemlji ter hkrati preprečuje izpiranje zemlje ob večjih nalivih, saj ublaži udarce večjih dežnih kapljic. Zemlja pod zastirko je zasenčena, kar talnim organizmom izjemno ustreza in so tako tudi v višjih plasteh zemlje, kjer jo bogatijo. Čeprav se po potkah hodi, zastirka naše korake ublaži. 

2. Vir hrane za deževnike

Deževniki se prehranjujejo z odmrlimi organskimi ostanki, navadno tik pod površjem. Nekaj napol odmrle hrane si tudi vlačijo v svoje rove, globlje v zemljo. Z zastiranjem potk tako skrbimo za te pridne vrtne pomagače in jim ustvarjamo okolje, kjer hrane nikoli ne zmanjka. Da je vedno vlažno in senčno je še dodaten plus. Zato na stiku zastirke in zemlje vedno najdemo ogromno deževnikov, ki so dokaz idealnih pogojev in povečevanja rodovitnosti prsti.

3. Zatira rast pleveli

Pleveli niso ''nadležne'' le na gredicah. Tudi na potkah rade zrastejo, in če jih ne odstranimo, semenijo in se zasejejo po gredicah. Zastirka na potkah preprečuje rast pleveli. Tako si z njo prihranimo delo okopavanja in pletja potk

4. Brez težav hodimo po vrtu takoj po dežju

Zagotovo ste že slišali, da se po dežju ne sme hoditi po vrtu oz., da moramo vedno počakati toliko časa, da se zemlja več ne prijema obuval.  Na vrtu z zastrtimi potkami, ne bomo nikoli blatni. Prav tako ne bomo zbili zemlje. Še en super plus zastiranja potk.

5. Izboljšuje se struktura tal

Če povzamemo prve tri funkcije zastiranja potk, jih seštejemo ter množimo s časom, potem vidimo, da je rezultat dolgoročna naložba v univerzalno rodovitnost tal. Skrito našim očem, pod zastirko se vsak trenutek dogajajo naravni procesi nastajanja organske snovi. Mi moramo le dodajati organsko maso ter skrbeti, da zemlja ne ostane gola. Primerjava zemlje po nekaj letih je neverjetna. Rezultati pa so vidni tudi v uspešnosti obilnega pridelka.

 

Kaj uporabimo za zastiranje potk?

Za zastiranje vrtnih potk uporabimo kompostno zastirko ali svežo organsko maso, ki jo imamo v izobilju.  Uporabimo slamo, travni odkos, lesne sekance, listje, seno...najlažje tisto, kar je najbolj pri roki in najlažje dostopno. Kombiniramo lahko več organskih mas in jih polagamo ena na drugo oz. najprej zastremo z eno, kasneje dodamo drugo, ki nam je tisti čas na voljo. Tipi zastirk za uporabo na vrtnih potkah:

1. Kompostna zastirka

Je ena izmed najboljših zastirk za uporabo na vrtu. Zaradi temne barve, se spomladi hitreje segreje. Vodo vpije kot spužva in drži vlago v tleh. Ob dežju se hranila enakomerno spirajo v nižje plasti zemlje, saj se zgodi naravni proces nastanka t.i. kompostnega čaja. Poln hranil ustvarja rodovitno okolje, zaradi česar se poveča sama živost tal.

Kompostna zastirka odvrača polže. Ker ne vsebuje sveže organske mase, polžem ne nudi ničesar, kar bi jih privabljalo. Še več, v preperelem kompostu so prisotne drobne bele pršice, ki so njihov naravni zajedavec. 

Upava trditi, da je kompostna zastirka eden najboljših tipov zastirke na vrtu. Z njo zastirava gredice, za potke uporabljava grobe tipe zastirk, saj je zaenkrat še nimava toliko v izobilju, da bi z njo resnično zastrla cel vrt. O uporabi komposta kot obilne zastirke ter kje oz. kako ga dobiti si podrobneje preberite na strani Priprava tal.

2. Travni odkos

Travni odkos je verjetno najbolj dostopni organski material, ki ga je v poletnem času res v izobilju. Spada med grobe zastirke. Trave pred uporabo ni potrebno osušiti. Pazimo le, da jo ne raztrosimo preveč na debelo, saj se  "stisne" in začne gniti ter plesneti. Ko kosite, kosite s košem na kosilnici in tako sproti med košenjem na potke nanašajte travo. Del odkosa pri nama gre na potke, del na kompostni kup.

3. Slama

Slama je do nedavnega bila glavna organska masa, s katero sva zastirala potke na vrtu. Potrudila sva se in si jo vsakič dovolj priskrbela. Z njo sva na vrtu ustvarila dober kontrast med temnimi gredicami in svetlimi potkami. Relativno hitro sva jo tudi razprostrla po površini vseh potk. Vendar, kadar je bilo vetrovno, jo je nekaj razpihalo naokoli in tako zabrisalo mejo med potkami ter gredicami. Ni bilo več tako ''poštirkano''. Omeniti morava še to slabo stran slame, da se je mnogi vrtičkarji izogibajo, ker ustvarja dobro okolje, kjer se radi zadržujejo voluharji in polži, ker ustvarja temno in vlažno okolje, ki jim odgovarja.
Če s škodljivci na vrtu ni težav in se odločite za slamo, potem poskusite dobiti ekološko slamo, saj se sicer polja žit precej intenzivno obremenjuje s pesticidi.

4. Lesni sekanci in nasekljane veje

Letos sva se navdušila in si priskrbela lesne sekance. Ta vikend (27.5.2017) sva jih na vrtu prvič uporabila za zastiranje potk, razprostrte direktno na slamo in travni odkos, ki sta bila prisotna že prej. Od slame so težji, zato jih veter ne razpihuje naokoli in ustvarjajo boljšo mejo med potjo in gredico. Izgubi se le barvni kontrast gredica - pot, saj so sekanci rjavi. 
Naj na tem mestu poudariva še to, da grob material iz lubja, ki se uporablja v okrasnih vrtovih, za vrt ni primeren. Prav tako je potrebno vedeli, da se suhe lesne sekance kompostira in nato uporablja na vrtu. O tem si preberite tukaj, pod odstavkom Lesni sekanci. So polni ogljika in ko jih napolnimo še z dušikom na vrtovih ustvarjajo resnično dolgoročno rodovitnost in živost tal. Vlago vpijajo kot spužva, a hkrati v globlje plasti prepuščajo hranila. Delujejo tako dobro kot kompost, dodatno pa gre za trajnejši material, ki je na potkah še bolj obstojen kot kompost in težji kot slama.

5. Suho listje

Suho listje je tudi ena izmed možnih organskih zastirk, ki je v gozdovih na voljo v izobilju. Sama ga nisva nikoli uporabila, saj je problem razpihovanja ob vetru še večji, kot pri slami. Prav tako sva imela na voljo že zgoraj omenjeni material. A kadar druga ni na voljo, še vedno predstavlja dober vir zastirke. 

6. Seno

Tudi dobra možnost zastirke, vendar je potrebna pazljivost, da na potke (in posledično vrt) ne prinesemo semena trav ter si tako naredimo več škode, kot koristi. Uporablja se naj vedno seno trave, ki je bila pokošena pred cvetenjem oz. semenenjem. Pazimo tudi, da je ne položimo preveč na debelo, saj lahko v spodnjih plasteh začne plesneti.

Zaključna misel o zastirki na poteh

Ne glede na tip zastirke, ki jo za svoj vrt izberete, vam bo vaša zemlja izjemno hvaležna. Tako zelo, da bo čez čas vso zastirko ''pojedla'', saj jo bo kar naenkrat zmanjkalo. Do tega pride zaradi vseh dejavnikov, ki grobo organsko maso predelujejo v fino, prhko rodovitno zemljo. Zato zastirko čez leto postopoma ves čas dodajamo. A vso naše delo se potencira in poplača v dolgoročni naložbi univerzalne rodovitnosti tal, ki nam vrne zdrave, obilne in okusne pridelke.

.

Ta vsebina zaradi nestrinjanja s piškotki ni prikazana. Prosimo