Zastirka proti plevelu

11 zastirk za uporabo na vrtu

Zastirka na vrtu prinaša veliko pozitivnih učinkov. Od zaščite in nege tal, zmanjševanja porabe vode za zalivanje, zatiranja pleveli, do dolgoročnega ohranjanja rodovitnosti ter živosti tal. A različne zastirke imajo svoje specifične lastnosti, ki na vrtu ustvarjajo določene pogoje. Predstavila bova 11 različnih materialov, s katerimi zastiramo tla na vrtovih in opisala namen njihove uporabe ter njihove prednosti in slabosti. V osnovi jih razdelimo na kompostno zastirko, zastirko iz svežega organskega materiala ter folijo.

Velja pravilo - ko polagamo zastirko na gredico, najprej gredo okopljemo in odstranimo plevel! Še posebej to velja za dodajanje zastrik v poletnih mesecih.

1. Kompostna zastirka

Je ena izmed najboljših zastirk za uporabo na vrtu. Dober kompost, ki je temne barve, prhek in z vonjem po humusu, kot zastirka na vrtu ustvarja izjemno ugodne pogoje za obilje pridelkov. Ker gre za material, ki je sipek in homogen, vanj direktno sadimo in tudi sejemo. Zaradi temne barve, se spomladi hitreje segreje in s tem pospeši kaljenje semen. Vodo vpije kot spužva in drži vlago v tleh. Ob dežju se hranila enakomerno spirajo v nižje plasti zemlje, saj se zgodi naravni proces nastanka t.i. kompostnega čaja. Poln hranil ustvarja rodovitno okolje, zaradi česar se poveča sama živost tal.

Kompostna zastirka odvrača polže. Ker ne vsebuje sveže organske mase, polžem ne nudi ničesar, kar bi jih privabljalo. Še več, v preperelem kompostu so prisotne drobne bele pršice, ki so njihov naravni zajedavec. 

Upava trditi, da je kompostna zastirka najboljša zastirka na vrtu. A problem navadno nastane kje pridobiti kvaliteten kompost ter dovolj velike količine, brez da bi za to zapravili svoje premoženje. O uporabi komposta kot obilne zastirke ter kje oz. kako ga dobiti si podrobneje preberite na strani Priprava tal.

2. Slama

Slama spada med svež organski material, ki se na vrtovih uporablja precej pogosto. Uporabljamo jo predvsem za zastiranje tistih gredic, na katere bomo rastline presajali. Dodamo jo tudi kasneje v sezoni, ko je zelenjava že dovolj velika, da zastremo okoli njih. Slama je zgrajena iz stebelc z luknjicami in vsebuje veliko praznih prostorčkov, zato deluje izjemno izolativno. Zaradi tega je pomladi ne smemo na tla položiti prehitro, saj bomo s tem preprečili, da bi se tla pod njo ogrela. Odlično se obnese še za zastiranje vrtnih potk, kot izolacijska plast v kompostniku, za zaščito jagod in drugih zelišč čez zimo, ...

Za gredice kjer sejemo direktno ni primerna, saj so njeni delčki preveliki in pretežki, da bi skozi dobro vzklila zelenjava. Kadar je vetrovno, jo nekaj razpiha naokoli. Je malo bolj privlačna škodljivcem. Pod njo se radi zadržujejo voluharji in polži, ker ustvarja temno in vlažno okolje, ki jim odgovarja.
Poskusite dobiti ekološko slamo, saj se sicer polja žit precej intenzivno obremenjuje s pesticidi.

3. Suho listje

Suho listje se uporablja popolnoma identično kot slamo, a je lahko problem z razpihovanjem vetra še večji. Suho listje lahko položimo na same gredice že jeseni, za zastirko pa si ga osušimo in spravimo v velike vreče za naslednje leto. 

4. Ovčja volna

Na vrtu jo uporabljamo podobno kot slamo, torej za zastiranje presajenih rastlin. V primerjavi s slamo, ovčja volna vpije in drži več vode. Prav tako je cenjena, ker naj bi odvračala voluharja, zato uporabljamo neoprano ovčjo volno. Pogosto jo vrtičkarji, ki imajo težave s škodljivci, uporabljajo tudi tako, da vsaki presajeni sadiki v sadilno jamico položijo nekaj volne, ki zavaruje koreninsko grudo.

Do nje navadno brez težav pridemo pri ovčerejcih, ki volno iz predela glave, nog in trebuha navadno zavržejo, saj je slabše kvalitete. Na tržišču tudi obstajajo večji filci ovčje volne v enem kosu, ki se lepo položijo na površino gredic. Obstojna je nekje eno sezono, včasih celo dve. Iz vrta se je ne odstranjuje, saj oddaja dušik, zato se jo navadno ob koncu sezone kar vdela v tla.
Ni primerna za direktno setev. Z njo je malo več dela, da jo z rokami dobro razprostremo okoli rastlin ter po gredicah. Na Vrtu Obilja jo uporabljava pri bučkah.

5. Lesni sekanci in nasekljane veje

Na vrtu so zelo uporabni tudi lesni sekanci, vendar je potrebno vedeti, kaj uporabiti. Kadar imamo na voljo sekance narejene iz svežih vej skupaj z listjem, ta material brez težav takoj uporabimo kot zastirko na vrtu. Pazimo le, da resnično le položimo material po vrhu in ga ne vdelujemo v zemljo. Grob material iz lubja, ki se uporablja v okrasnih vrtovih za vrt ni primeren. Prav tako na vrtu ne uporabljamo lesnih sekancev narejenih iz suhega lesa, saj tak material na vrtu naredi več škode kot koristi. Iz zemlje namreč vase srka dušik, zato ga začne primanjkovati rastlinam. V tem primeru tak material prej kompostiramo. Dodati mu moramo veliko vode, predvsem pa dušik, zato sekance mešamo s svežim gnojem in travnim odkosom ter vse skupaj kompostiramo.

Dobro kompostirani lesni sekanci so primerni tako za direktno setev, kot presajanje rastlin. Če imamo material večjih frakcij, ga uporabimo okoli presajenih rastlin oz. ko že dobro vzklijejo in rastejo.

Lesni sekanci so polni ogljika in ko jih napolnimo še z dušikom na vrtovih ustvarjajo resnično dolgoročno rodovitnost in živost tal. Vlago vpijajo kot spužva, a hkrati v globlje plasti prepuščajo hranila. Delujejo tako dobro kot kompost, dodatno pa je trajnejši material, ki je na vrtovih še bolj obstojen kot kompost.

6. Travni odkos

Travni odkos je najbolje uporabiti poleti, da okoli plodovk preprečimo izhlapevanje vode iz tal. Spada med grobe zastirke. Navadno pokošene trave ni težko dobiti, saj trato okoli vrtov in hiš redno kosimo in je na voljo čez celo sezono. Pazimo, da jo ne raztrosimo preveč na debelo okoli rastlin, saj se trava preveč "stisne" in začne gniti ter plesneti. Odlična je za uporabo po potkah, pri bučah, ki obožujejo svežo organsko maso, ..

7. Seno

Tudi dobra zastrika, vendar je potrebna pazljivost. Uporablja naj se seno trave, ki je bila pokošena pred cvetenjem oz. da ni osemenela, saj si drugače na gredice prinesemo plevel in ustvarimo več dela kot koristi. Uporablja se podobno kot slama, vendar ni primerno jo upoabljati obilno, saj znotraj hitro začne plesneti.

8. Miskantus

Miskantus je rastlina, ki izvira iz Azije in je trajnica, gomoljnica. Stebla rastline so podobna Bambusu. Kot zastirka je sestavljena iz malih delčkov stebel te rastline. Na vrtu funkcionira podobno kot slama, njeno uporabnost pa hvalijo predvsem zaradi velike vpojnosti vode. Ima nevtralni pH in ni nič obremenjena s pesticidi kot naprimer slama iz intenzivno gnojenih polj.

9. Živa zastirka na vrtu

Na vrtu zastirko ustvarimo s setvijo rastlin, ki s koreninami globinsko izboljšujejo tla, z zeleno maso pa zastirajo površino. Za ta namen sta odlični ajda in rž. Ajdo posejemo pozno poleti oz. v začetku jeseni, da razvije zeleni del, nato se zaradi mrazu poleže in zastre tla. Rž pa posejemo jeseni, močneje začne rasti spomladi in ga spomladi ročno ali z valjem poležemo. Te žive zastirke ostanejo na gredici jih ne odstranjujemo iz gredic. Za setev si pripravimo prostor med položeno živo zastirko in sejemo ali sadimo poljubno zelenjavo, najbolje večje rastline (buče, kumare, visok fižol, koruzo, ..)

10. Karton ali papir

Karton kot zastirko uporabimo na samih poteh med gredicami in je tudi odlična zastirka proti plevelom. Pred uporabo ga namočimo, da postane težji, saj ga lažje položimo po izbrani površini. Uporabimo ga tudi kadar pripravljamo gredico direktno na travi. Z njegovo pomočjo ustvarimo t.i. gibanico (Več preberite na strani Priprava tal). Pozorni smo, da uporabimo ne potiskan karton, da v tla ne vnašamo črnila in drugih barv. 

Karton razpade relativno hitro, pogosto ga kombiniramo še s katero drugo zastirko, da ga prekrijemo in izboljšamo sam izgled gredic.

11. Folija

Črna folija kot zastirka ostaja izbira večine večjih pridelovalcev zelenjave. Z njo zadušijo plevel okoli zelenjave z najmanj dela in stroška. Zaradi svoje barve absorbira veliko toplote in dodatno segreva tla. Druge funkcije nima (npr. oddajanje hranil v tla), gre za kratkoročno rešitev, ki jo je potrebo obnavljati. Ravno zaradi tega jo vrtičkarji navadno ne uporabljamo, saj drugi tipi zastirk veliko bolj koristni, praktični, sonaravni ter vizualno lepši. Izjeme so toploljubne lubenice in melone ali pa jagode, ki v celinskem delu države na prostem z veseljem sprejmejo dodaten vir toplote, ki jo ustvarja črna folija.

Zastirka na vrtu proti plevelu, za ogrevanje tal, izboljšanje tal, manj zalivanja in še marsikaj

Z različnimi zastirkami ''ubijemo več muh na en mah'', tukaj so predstavljene najbolj pogoste zastrike. Toliko kot je velika človeška domišlija, toliko različnih zastirk imamo še na voljo za uporabo, ki v članku niso bile omenjene - tropine, luščine, .. Tako zadušimo plevel, izboljšamo strukturo tal, manj je potrebno zalivati in z nekaterimi tla tudi ogrejemo. So pomemben del sonaravnega vrtnarjenja in z njimi odlično posnemamo pogoje v naravi in sčitimo vrtna tla, da ta niso nikoli gola.