Online Tečaj Zelenjava od semena do pridelka

V resnici, se prav zares nihče ne rodi z nadnaravno močjo, da bi mu vse rastline uspele. Vsak izmed nas ima potencial vzgojiti (in ob tem tudi uživati) čudovite sonaravne pridelke, ki bodo v slast celotni družini.

Tudi če nikoli še nisi posadil niti ene rastline, lahko že v eni vrtni sezoni osvojiš vse potrebne veščine za sonaravno vrtnarjenje. Če pa že imaš vrt in trenutno izkušaš neuspehe, napade škodljivcev in greš z muko na vrt, verjemi, lahko je drugače.

Ko sem pri svojih 19 letih (še med študijem) začel prvič vrtnariti na odmerjeni polovici babičinega vrta, se mi niti sanjalo ni, da grem skozi tornado (kaos) informacij, ki so jih zapustili takratni vrtnarski učitelji. Tudi mama, stara mama, teta so imele ogromno znanja, a veliko nasprotujočih si informacij. Prvo leto žal ni bilo veliko pridelka.

Zaradi življenjske odločitve pri 22 letih, sva s Tjašo opustila idejo klasične službe po končanem šolanju. Raje sva si ustvarila malo hiško (17 m2) in velik vrt (350 m2), ter začela odkrivati skrivnosti vrtnarjenja.

Tako sva v več kot desetih letih skozi lastne napake in izkušnje spoznala, da pri vrtnarjenju ne moreš iti “z glavo skozi zid”. Potrebuješ zaupanja vredne in jasne informacije iz prve roke.

Ko so skozi leta prijatelji in prvi sledilci na spletu opazovali najin vrt, so mislili, da je za to kriva najina genetika, t.i. zeleni prsti. A to ni res. Vsak od nas je lahko uspešen vrtnar.

Resnica je ta, da potrebujemo preverjene postopke, ki sledijo naravnim ritmom rastlin. Poznati moramo njihove zahteve in na vrtu le poustvariti njim idealne pogoje.

Spoznala sva se v študentskih letih v Mariboru. Na prvi zmenek sva si šla ogledat (čisto nove) Skupnostne urbane eko vrtove Maribor. Oba z drugačnim pogledom na življenje sva hitro uskladila najine skupne vrednote.

Že po 3 mesecih sva začela graditi malo hiško in skupaj začela iskati preprostost življenja. Aktivna vrtnarja pa sva postala pri 22. letih.

Danes sva še vedno vrtnarja in avtorja 3 knjig o vrtnarjenju. Vsako zimo se resno pogovarjava, koliko bova povečala vrt, saj nikoli ne želiva začeti prodajati zelenjave.

Najino zlato pravilo namreč je, da ostaneva vrtnarja, ki vzgajava zelenjavo le zase in je ne prodajava. Le tako lahko tebe učiva vrtnarskih tehnik in predvsem filozofije vrtnarjenja, ki se razlikuje od pridelovanja zelenjave za prodajo.

Ko sva leta 2022 začela ustvarjati vrt na novi kmetiji, sva ga ogradila z ograjo in tako (dokončno) določila velikost vrta na 450 m2. Ja, pojemo zelo veliko zelenjave. Na celotni površine 1,75 ha te kmetije, želiva ustvariti samooskrbni raj, ki bo hkrati služil kot učni poligon za bodoče projekte Vrta Obilja.

Skupaj s partnerjem trenutno vrtnariva na dvaindvajsetih 4-metrskih gredah. 15 gred je vključenih v triletni kolobar, druge pa so namenjene trajnicam (jagodam, špargljem, žafranu, raznim zeliščem) in eksperimentiranju.

Ob robu vrta se vedno najde prostor za buče, badelj, koruzo, sončnice in ostale cvetlice, okolico pa postopoma spreminjamo v gozdni vrt.

Začela sva pred štirimi sezonami z dvema gredama in od navdušenja nad uspehom (in seveda zaradi pomanjkanja prostora) še isto sezono nadaljevala z dodajanjem gred.

Že od samega začetka naju žene želja po sezonskem prehranjevanju z zdravo, raznoliko in netretirano zelenjavo. A želja ni dovolj. Začela sva popolnoma brez izkušenj in znanja, zato je bila ključna za uspeh in nadaljnji razvoj vrta podpora in zgled, ki sva ju dobila pri Robiju in Tjaši.

Z dodajanjem gred verjetno še nisva čisto zaključila, je pa naslednji na vrsti gotovo rastlinjak. Najbolj zanimivo pri najinih začetkih je bilo gotovo to, da je najin vrt v uspešnosti pridelave praktično česarkoli že v samem začetku prekašal izkušene sovaščane in postal prava atrakcija in reklama za Vrt Obilja.