Glavni zelenjavni vrt obsega trenutno 13 dvignjenih gredic v velikosti 3 m2 in rastlinjak v velikosti 24 m2. Ob dvignjenih gredicah rastejo še jagode in razno jagodičevje. Na isti parceli raste še nekaj sliv, jabolk in oreh, med krošnjami le teh pa se skriva še čebelnjak z nekaj čebeljih družin. Ob kozolcu nedaleč stran imam še eno visoko gredo in reciklirane cevi starega puhalnika prerezane na pol in napolnjene s kompostom za vzgojo paradižnika. Nasajene imam tudi šparglje. Krompir pa še vedno raste tradicionalno na njivi.

Začetki vrtnarjenja

Prvič sem se z vrtnarjenjem srečala že zelo zgodaj v otroštvu, saj sem večkrat pomagala mami pri opravilih na vrtu in njivi. Svoj prvi vrt sem prvič imela nekje leta 2012. Vsako leto sem se vrtnarjenja lotila z veliko vnemo, imela sem veliko vizij in pričakovanj, a sem bila vsako leto znova razočarana, saj vrt ni uspeval po pričakovanjih. Zamenjala sem več lokacij vrta in imela vedno znova polno opravka s pletjem trdovratnih plevelov, ki so vztrajno preraščali pridelke in zelo zbito nerodovitno zemljo.

Leta 2016 smo se selili in sem na zdajšnji lokaciji imela prvič vrt. Vrt smo tradicionalno pognojili z uležanim hlevskim gnojem, preorali in posadili. Vrt je dajal izredno malo pridelka, saj je bila zemlja siromašna, mrtva, vloženega pa je bilo ogromno časa za pletje, saj je tu uspevala veliko trdovratnih plevelov. Lokacija vrta se mi zdi odlična, saj je na hribčku in skoraj v celoti cel dan obsijana s soncem. V času druge porodniška sem prebrala ogromno o vrtu, ki se ga ne prekopava, o dvignjenih gredicah, kompostiranju … Idej sem imela polno, le časa za realizacijo je bilo premalo.

Prehod na neprekopavanje

Leta 2020 sem bolj v šali kot zares dejala, da se letos ta vrt zadnjič prekopava. Vrt je zopet slabo uspeval, pa čeprav je bilo vanj vloženih veliko ur pletja, prekopavanja. Siromašna zemlja je vzela svoj davek. Poleti sem dobila sadike endivije in radiča, pa je bila ob vročini zemlja tako zbita, da se je motika odbijala od nje. Na to zemljo sem navozila nekaj mesecev uležan konjski gnoj. Nekaj sadik sem uspela posaditi v zemljo, preostale sem posadila direktno v uležan gnoj. Kmalu je bila razlika v rasti več kot očitna. Sadike, posajene v zemljo, so vegetirale in sploh niso naredile glav, tiste v uležanem gnoju, pa so bile nekajkrat večje.

Takrat mi je postalo jasno, da sem zares končala s prekopavanjem in sem že iskala načine za izdelavo dvignjenih gred. Takoj sem se lotila vročega kompostiranja sena in travnega odkosa in sem do jeseni 3x vroče kompostirala, v konjski gnoj sem naselila kalifornijske deževnike, kuhinjske zelenjavne odpadke pa sem začela fermentirati. Že jeseni smo postavili in s kompostom napolnili prve 3 dvignjene grede. 

Nadgradnja vrta z rastlinjakom

Spomladi 2021 smo postavili še ostale dvignjene grede. Pod celotno površino gred in potk smo naložili karton, po potkah pa sekance in ponekod slamo, ker mi je sekancev primanjkovalo. Prva sezona pridelave v dvignjenih gredicah je bila izredno obilna in mi je dala ogromno zadovoljstva. Vrtnariti s tako veliki uspehi in tako malo pletja ter plevela je bil izreden užitek in kmalu je padla odločitev, da kupim še rastlinjak, ter s tem podaljšam obdobje domače sveže zelenjave. 

Kaj vse uspeva na Mojem Vrtu Obilja?

Sezona 2022 je bila sezona rekordov. Solata s 1400 g, paradižnikov je bilo 6 težjih od 1000 g, najtežji pa je imel 1845 g, cvetača 2745 g, por je zrastel krepko čez meter, najtežja koleraba je imela dobrih 2500 g … Nejeverneži nikakor ne sprejmejo dejstva, da vrta ne gnojim in da plevela praktično ni. V celotni sezoni se plevela s celotnega vrta nabere za polovico samokolnice, prej pa sem ga ob vsakem pletju odpeljala polno samokolnico z vrta.

Na mojem vrtu obilja raste veliko zelenjave. Pridelujem solato, radič, motovilec, plodovke-paradižnik, papriko, kumare, bučke in buče. Ne manjka tudi koleraba, por, korenje zelena, grah, fižol, sladka in okrasna koruza, zelje, cvetača, brokoli … Le z brstičnim ohrovtom nimam sreče, saj ga vsako leto mastijo moje ''kosmate prijateljice˝ z gozda, ne jaz. Tu na obrobju Blok se divjad vsako zimo, ko pritisne mraz ali zapade prvi sneg, preseli na vrtove. Vrt je sicer ograjen z električnim pastirjem, a ta zares lačnega želodca ne ustavi. Kolerabo in korenje za zimo tako pokrijem s plastičnimi paletami, ki so dovolj težke, da jih ne morejo premakniti. Zelenjavo prideluje za svojo družino, za svežo porabo in konzerviranje, nekaj pa so jo deležni tudi prijatelji.

 Vzdrževanje vrta

Vzdrževanje vrta vzame v primerjavi s tradicionalnim vrtom manj časa, saj odpade velik del prekopavanja, okopavanja, rahljanja, pletja. Pletja se v celoti sicer ne rešiš, a zelo pomaga že slepo pletje in zelo rahla nezbita kompostna struktura, ki omogoča, da plevel odstraniš s celo korenino. Prvo leto je na nekaterih gredah bilo še kar nekaj osata, a sem ga hitro izkoreninila, ker sem uspela izpuliti s celo korenino. Enkrat letno na vse grede navozim nov kompost in po potkah novo plast sekancev, Na kritičnih predelih, kjer se po potkah pojavlja plevel, pod novo plastjo sekancev ponovno podložim karton

Kompost

Kompost si sedaj v celoti pripravljam doma, saj imam nekaj konj, koz in kokoši. Kalifornijski deževniki mi pomagajo, da se gnoj hitreje predela. Fermentirane kuhinjske odpadke največkrat kar takoj vkopljem v prazno gredo.

Sadike

Veliko večino sadik za svoj vrt vzgojim sama, saj mi to omogoča večjo izbiro sort ter kakovostnejše in bolj odporne sadike.

Zaključek

Zagotovo ne želim več vrtnariti drugače kot po tej metodi, saj je vse ostalo potrata časa, energije in denarja.

Za konec pa še en citat Eliot Colemana: ''Information is like compost; it does no good unless you spread it around.'' Uporabite informacije z vrta obilja v praksi in uspeh je zagotovljen.

Priložene fotografije so odraz dejanskega stanja vrta z vsem najhujšim plevelom 😉