Pred tremi leti smo se iz centra Maribora preselili v majhno, lično vasico Pišece pri Brežicah. Iz bloka v hišo. Dokupili smo košček zemlje, da smo si lahko uresničili željo po lastnem vrtu.

Začetki

Čisto laično smo dali zorat fliko na travniku za vrt, jo posejali ter zasadili. Na začetku je še šlo s puljenjem plevela. Ko pa smo se avgusta vrnili iz dopusta, je trava (in drug plevel) prerasla vse. Mož me je tolažil, da bodo, ko bomo spet preorali in sfrezali vrt, vse korenine razkosane in ne bo več toliko plevela. Ne toliko, še 10 krat več ga je bilo. Tako se je zgodba ponovila še drugo leto. Da ne govorim, da je vrt na hribu in sem po bregu lovila paradižnike, ki so mi padli.

Želja po terasah in vrtu brez (toooliko) plevela je bila že od začetka prisotna. Ves čas sem iskala nasvete o vrtnarjenju in že prvo leto sem vzgojila lastna semena za paradižnike in papriko, na kar sem bila ponosna. V tistem času sem našla idejo o vrtnarjenju brez prekopavanja. Imamo ilovnato zemljo, ki je ponekod prav glinena in ko je suha, postane trda kot kamen. Tako sem mislila, da pri nas brez prekopavanja ne bo šlo. Drugo leto vrtnarjenja sva na vrt navozila nekaj boljše zemlje in hlevskega gnoja in upala, da bova z leti kvaliteto zemlje izboljšala. No, zgodba s plevelom se je ponovila in tega sizifovega dela s puljenjem plevela (da ne omenjam, da so bile korenine po oranju zakopane zelo globoko v zemlji) sem imela dovolj.

Odločitev za terase

Očitno sem bila dovolj vztrajna (beri: tečna), da se je mož letos (2018) odločil, da naredimo terase. Bagerist nam je pripravil osnovo, potem pa smo jačali naše mišice in zlagali škarpnike za škarpe.

Ker smo vso zemljo porabili za poravnavanje terena, sva morala za vrt zemljo pripeljat od drugod. Če bi jo nasipala po vseh podestih, pripravljenih za vrt, bi to pomenilo ogromno prikolic zemlje. Tako je mož naštudiral drug sistem. Gredice (široke približno 1m) sva ogradila z deskami (20 cm višine in 3 cm debeline). Pritrdila sva jih kar z železnimi šibkami, zabitimi vertikalno v zemljo.

Polnitev gred in kompost

Noter smo nasipali presejano zemljo, čez pa dali kupljen kompost. Naj povem, da smo začeli s preobrazbo vrta v začetku aprila in smo morali hiteti zaradi same zasaditve. Okoli gredic sva nasipala gramoz iz drobnih kamenčkov (premera do 1cm). Tako lahko hodimo po vrtu takoj po dežju in nismo blatni.

Kompost sva kupila v dveh centrih za odlaganje odpadkov. Narejen naj bi bil iz bioloških odpadkov. Lep, črn, suh kompost. Po prvih deževnih dnevih se je začela prikazovati dodatna vsebina komposta: plastika in celo stekleni drobci. Možu ni dalo miru. Na spletu je našel recept za hitro pridelavo komposta:
- https://permakultura.si/article/hladno-kompostiranje-vs-vroce-kompostiranje
- https://www.youtube.com/watch?v=AOFDyc4enT4

Delež slame/sena, delež hlevskega gnoja, delež lesne mase, delež listja in delež zelene mase (travni odkos). Kupe smo vsake 2 dni premetali, dodatno zalili ter pokrili, da so toplota in mikroorganizmi opravili svoje. V slabem mesecu dni smo imeli kompost. Sicer so še vidni manjši delci materiala, pa verjamem, da bo čez zimo tudi to sprhnelo.

Tako sva lahko že konec avgusta z novim kompostom prekrila gredo, kjer sva pobrala fižol in čebulo. Korenje še raste, tako sem samo okoli njega nasipala kompost. Ob robu sem potem sejala motovilec, nekaj pa sem ga posadila v platojčke in ga bom, ko bo dovolj velik prestavila v gredo.

Rastlinjak in ostalo dogajanje na vrtu

Paradižnike in papriko sem sadila v rastlinjak. Na plast komposta sem položila še slamo, ki je še dodatno preprečevala rast plevela. V rastlinjaku, ki stoji na zemlji bivšega vrta, je najbolj vztrajna njivska preslica, ki vsake toliko pokukala iznad slame, pa tudi kamenje na poti je ni zmotilo v njeni rasti.

Na samih gredah je plevela občutno manj. Še največ ga raste na stezah, kljub kamenju in pa v škarpnikih. Te smo polnili z našo ilovnato nepresejano zemljo, bolje rečeno s trdimi ilovnatimi grudami.

Maline sva zastrla z lesnimi sekanci, ki sva jih dobila v iz žage v sosednji vasi. Tem predhodno nisva dala zastirke iz komposta in tukaj tudi plevel bolj bujno raste. Tako veva za naslednje leto. Kjer pa je bila zastirka iz komposta, je bilo puljenje plevela obvladljivo. Ne rečem, da ga ni bilo, sem pa ga mimogrede odstranila.

Jagode in šparglji se pri nas odlično počutijo. Jagode so se lepo razrasle in še zdaj cvetijo in zorijo. Šparglje pa smo letos pustili bujne, da ojačajo korenine, se pa že veselimo spomladanskega pridelka. V škarpnike ob vrtu bom zdaj (jeseni) sadila trajnice za skalnjake, da bo vrt že spomladi lepo obarvan 😉

Pridelke ščitimo pred škodljivci z domačimi pripravki ali pa jih ročno odstranjujemo (koloradske hrošče, smrdljivce in njim podobne žuželke). Na srečo rdečih polžev ni (po moje zaradi ilovnate zemlje, ki kar razpoka, če je suša).

Veseli smo našega vrtička in vseh pridelkov, ki jih dobimo, saj jih prinesemo skoraj dobesedno iz vrta na krožnik.

Martina Jeromel,
Pišece, 24. 9. 2018