Mija Štrukelj - Okolica Komna - Moj Vrt Obilja #30

Mija Štrukelj, okolica Komna, Moj Vrt Obilja -30

Predstavljam vam naš kraški vrt, v idilični majhni vasici na Krasu, v okolici Komna. Smo štiričlanska družina – tata, mama, sestra dvojčica in jaz. Študentka agronomije, ki je v vrtnarstvu našla svojo strast in prostor za izkoriščanje svojega potenciala. Vsem je skupna ljubezen do narave in hvaležnost, da imamo možnost pridelati svojo hrano na lastni zemljici in z viški zelenjave poskrbeti tudi za najbližje.

Kje se nahaja vrt?

Vrt se nahaja »za hišo«, kjer imamo skupaj s sosedi ograjen večji kompleks (1500 m2), ki preprečuje obiske vse bolj prisotnih divjih živali. Dandanes si le še redkokdo uspe kaj pridelati brez, da bi zaščitil svoj vrt, njivo ali vinograd. Posest delimo na 3 dele. Prvi del je vrt, ki smo ga začeli najprej obdelovati, je zaščiten z loki in protitočno mrežo. Zraven smo travnik spremenili v njivo in letos prvič naredili gredice, vmes pa natrosili sekance. Tretji »sklop« pa predstavljata 2 rastlinjaka, velika 50 m2 in tretji, ki čaka le še na pokritje s folijo. Več rastlinjakov nam bo omogočalo kolobarjenje tudi v pokritih prostorih. Na začetku smo bili skeptični, če bodo materiali in konstrukcije zdržali sunke burje, na srečo za enkrat še vse stoji na svojem mestu.

Mija Štrukelj, okolica Komna, Moj Vrt Obilja -30

Kako izgleda Moj Vrt Obilja

Poleg rastlinjakov imamo na vzhodni strani parcele še 6 visokih gred, za katere smo se navdušili na obisku pri Ani Korže Volk (Učni poligon za samooskrbo Dole). Grede so dolge 4 m in visoke 1 m. Okvir je sestavljen iz desk, na dnu je zaščitna mreža, ki varuje pred obiski nezaželenih živali iz tal. V gredo so bili najprej zloženi borovi hlodi in nekaj tanjših vej, navrh smo postavili precej debel sloj ovčje volne od lokalnih ovčerejcev, nato pa preostanek zasuli z zemljo in po vrhu potrosili še kompost. Gredo smo pokrili z nizkim tunelom, čez katerega je napeta protitočna mreža in folija za gojenje preko zime. Gredice zdržijo nekje 3-5 let, nato jih je potrebno obnoviti.

Mija Štrukelj, okolica Komna, Moj Vrt Obilja -30

Izzivi

Vedno večji izziv so poletne in zgodnje spomladanske suše, zato imamo na vseh vrtnih površinah namakalni sistem, ki ga napajata dva vodnjaka. Uporabljamo tudi zastirko (miskantus), ki dobro zadrži vlago v tleh in otežuje kalitev plevela v medvrstnih prostorih. Na svoji kmetiji skrbimo za zaključen krogotok hranil, saj imamo poleg vrta in nekaj njiv tudi čredo 15 krav in 60 koz. Ravno v tem vidimo perspektivo, saj si sami pridelamo gnoj in kompost, ki sta brez dvoma zelo kakovostna. Krave in koze se čez celo leto pasejo na okoliških travnikih in s tem pripomorejo k ukrepom proti zaraščanju našega Krasa.

Vrtnarski začetki

Z zemljo se ukvarjamo od kadar se spomnim. Mama in tata sta svoje navade in izkušnje prenesla od doma in jih skupaj nastavila na novo. Pogosto primerjamo njuno dojemanje vrtnarskih praks, ki jih pa zdaj pošteno rečeno obračamo v čisto novo smer. S sestro sva si v otroštvu vedno izborili vsaka svoj delček vrta, ki je bil samo najin. Posadili sva si nekaj paprik, feferonov, rožice in kakšno zelišče. Že takrat sva, kot zgleda kazali zanimanje za delo z zemljo, le da s plevelom nisva imeli pretiranega potrpljenja. Se je pa to sedaj spremenilo, saj smo lansko leto kupili nihajno motiko, ki so se ji letos pridružili še dve. Ne boste verjeli, bilo je preveč pridnih rok za samo eno motiko. Vedno več poudarka dajemo na enostavnost opravil, zato je potrebno pri setvi in saditvi zelenjave poskrbeti za ustrezne razmake, da lahko z orodjem nemoteno obdelujemo, plevemo in rahljamo zemljico. Spomladi gredice in rastlinjake ročno prezračimo s posebnimi vilami in dodamo nekaj organske snovi. Kmalu pa bomo začeli uporabljati še ročno sejalnico za sajenje koruze, fižola, radiča, solate, graha, čebule, česna in ostalih kultur.

Vzgoja sadik

Vedno bolj nas zanima tudi pridelava lastnih sadik, ampak je to na samem začetku kar kompleksna zadeva, predvsem z primernim prostorom za gojenje in temperaturo. V bodoče bomo poskušali postopek pridelave sadik optimizirati. Nepogrešljiva je tudi knjiga » Zelenjava od semena do pridelka«, ki sem si jo podarila lansko leto. Všeč mi je, ker je zelo nazorna in preprosta, v njej res vse potrebne informacije za vzgojo novih rastlinic. Zaenkrat smo pridelali sadike paradižnikov, pora, peteršilja, buč, bučk, kumaric in paprik. Trenutno pa nastaja še načrt za vzgojo solate, motovilca in prepričana sem da me bo navdušilo. Največja prednost je, da z družino lepo sodelujemo, saj sem večino časa v Ljubljani in le pošiljam »zadolžitve« na Kras, oni pa poskrbijo da je vrt ves čas pod budnim očesom.

Mija Štrukelj, okolica Komna, Moj Vrt Obilja -30

Nevšečnosti na vrtu

Nekoliko težav smo lansko leto v rastlinjaku imeli z gosenicami in pršicami v solati. V gredici pa imamo probleme z eno od vrst mimic, pri katerih so problem ličinke, ki nam zemljo tako »zdrobijo«, da se sadike kar pogrezajo. V vsakem primeru se poslužujemo čim manj oz. nič fitofarmacevtskih sredstev, ki jih nadomestimo s kakšnim naravnim pripravkom oz. uporabimo ekološka sredstva. Letos smo se  včlanili v Ajdo v Goriški regiji. Postopoma bomo v pridelovanje vključili tudi kašnega od »trikov« biodinamike. V planu imamo povečati in poskrbeti za še bolj pestro zasedbo mikroorganizmov v tleh, s katerimi bi sadike lahko še dodatno okrepili in povečali njihovo odpornost. Zavedamo pa se, da so ključ za zdrav in kakovosten pridelek živa in aktivna tla. Ki jih je potrebno ohranjati, z dodajanjem organske snovi, kolobarjenjem in z vse bolj zanimivi znanji o rastlinah za podor, prekrivnih dosevkih, ohranitveni obdelavi itd. Verjetno mi ni treba poudarjati, da površin ne orjemo, samo prezračimo in dognojimo.

Kaj vse raste na Mojem Vrtu Obilja?

Na vrtu, v rastlinjakih in gredicah, pridelujemo marsikaj. Zelje, cvetačo, solato, radič, por, krompir, fižol, rdečo peso, blitvo, mesečno redkvico, korenje, čebulo, česen, rukolo, špinačo, paprike, paradižnik, jajčevce, feferone, buče, bučke, kumarice, baziliko, peteršilj, zeleno, šparglje, jagode, maline ter rdeči ribez. Obvezno pa prostor na vrtu dobijo tudi razne rože (astre, cinje, ognjič, kamilica, …), ki popestrijo izgled in privabljajo nujno potrebne opraševalce. Na njivi izven tega kompleksa imamo še pšenico in pozen krompir. Prijetna omiljena sredozemska klima nam omogoča zgodnjo pridelavo in pa pridelke dolgo v jesen. Tako smo lansko leto v rastlinjaku imeli paradižnik do prve močnejše slane in mraza v začetku decembra. Veseli smo, da smo dobili dovolj izkušenj za gojenje solate preko cele zime, ki je takrat naš glavni pridelek na kmetiji. Gojimo več vrst, prilagajamo se okusom in željam strank. V prvi vrsti gojimo zelenjavo za samooskrbo, a postopoma večamo površine in širimo ponudbo tudi za prodajo. Na Krasu je potenciala za pridelovanje vrtnin še veliko, je pa res da ima skoraj vsaka hiša vrt na katerem pridelajo dovolj za samooskrbo. Veseli pa nas, da se ljudje začenjajo zavedati kakovosti lokalno pridelane zelenjave in znajo to tudi cenit.

Načrti za prihodnost

Verjamem, da bomo v prihodnosti še dodelali tehnologije pridelovanja, a ostali zvesti naravi in se trudili prispevati k dobrobiti lokalne družbe, morda z vzgledom ali pa okusno domačo zelenjavo.

Lep pozdrav s Krasa in uspešno sezono vsem.