Naj povem, da sem se na Goričko preselil letos, po tem, ko v Celju nisem mogel več shajati sam z vsemi stroški najemnine in položnic, jaz pa brez dela, in da je to moj prvi vrt.

Zgodba

Že nekaj časa so bili tudi nakupi v trgovini takšni, da sem vedno ob pogledu na vso sadje in zelenjavo, ki so šibile trgovinske police, bil skeptičen kaj je zares zdravo za jesti in od kod zares hrana prihaja. Zato mi je bil poglavitni cilj že kar dolgo ta, da se preselim ven iz mesta, nekam na podeželje kjer je čist zrak in kjer bom mirne duše imel postavljen svoj vrt. A jaz nebi bil jaz, če nebi hotel živeti zares z naravo in zares brez umetnih gnojil ali kakšnih drugih umetnih preparatov. Hotel sem popolnoma naraven vrt, iz katerega bom lahko karkoli vzel in nesel takoj v usta, brez kančka dvoma o tem ali je treba najprej dobro oprati in brez misli kaj je vse ta zelenjava preživela, da jo zdaj jaz lahko jem. Zato sem se začel učiti in spoznavati razne biološke načine pridelave zelenjave in sadja. Tako sem naletel tudi na metodo obdelave vrtov brez prekopavanja (NO-DIG). Takoj sem vedel da je to to, v sistem sem se zaljubil še preden sem videl v živo kako zares deluje, sem obdelal in pregledal ogromno strani in video posnetkov na internetu in vse sem se ˝naučil˝ še preden sem se preselil in imel možnost zadevo realizirati in dejansko poizkusiti.

Hecno je bilo predvsem to, da imam starše doma v lepi mali vasici sredi krajinskega parka Goričko, z lepo hišo in dovolj veliko okolico, da si izpolnim svoje sanje, a nikakor nisem videl da bi lahko dejansko se preselil k njima in imel vse kar si želim že lep čas, pa še staršem bi lahko bil v pomoč pri raznih opravilih, saj nista več rosno mlada. Kakor hitro mi je ideja o tem, da se odselim ˝nazaj˝ domov prišla v glavo, tako sem popokal stvari v Celju in se v enem mesecu dejansko preselil. Še preden sem prišel k njima, sem že cel navdušen razlagal, kako si bom postavil svoj vrt. Mama ima namreč svojega, standardni vrt, ki ga vsako leto prekoplje ter pognoji in v njen vrt se nisem želel mešati. Še posebej zato, ker kar ni mogla verjeti, da zadeva ki ji razlagam, zares deluje. Prostora je okoli hiše dovolj, da si brez problema jaz naredim svoj čisto nov vrtiček, kakor koli si ga želim. Tako sem se konec Aprila 2017 dejansko preselil in ker sem vedel, da sem že zelo pozen s pripravo vrta, sem začel z udejanjanjem mojega načrta takoj kakor sem prišel, še preden sem vse razpakiral in se dejansko dobro nastanil, sem že meril in zakoličeval meje mojega bodočega vrta.

Tako pripravim tla

Torej odločil sem se, da bom imel vrt po sistemu zaščite zemlje z zastirko, a ker sem bil pozen in če sem hotel grede takoj uporabiti za sajenje, nisem imel veliko drugih možnosti, kakor da uporabim za zastirko kar kompost, v katerega se lahko sadi takoj, brez da čakaš, saj pri večino drugi zastirkah je potrebno pripraviti gredice eno sezono prej ali vsaj jeseni, da odleži preko zime in se vse skupaj začne kompostirati. Torej naročil sem si kompost in za dobrih 10 centimetrov na debelo položil direktno na pokošeno zelenico, brez kakršne koli predhodne obdelave, razen merjenja kje bodo gredice stale. Ko sem nasul ves kompost, sem počakal en teden, da se malo poleže in mi dež namoči, nato sem takoj za tem začel s sejanjem in sajenjem na moj vrtiček. Bil je že mesec maj in nekje 15. tega sem imel posajeno večino stvari, pa tudi sadike paradižnika sem že posadil.
Na začetku sem kakšne tri ali štiri dni gredice zalival, nato pa prepustil zadevo naravi in kmalu se je začelo kazati iz komposta na gredicah vse živo kar sem sejal in z tem se je moje veselje večalo. Z vrtom praktično nisem imel nič več dela, le ograjo sem še postavil okoli, saj je tu ogromno divjih živali in srne se dnevno sprehajajo preko naše parcele. Ko so stvari začele rasti, je tu pa tam kakšen plevel prebodel rahlo pretanko plast komposta. Bolje bi bilo, da je vsaj 15 centimetrov debelina zastirke. Preko je pokukal tudi kakšen odporen plevel, a tega je bilo z lahkoto izpuliti, saj je bil že oslabljen, ko se je moral prebiti brez svetlobe skozi zastirko, a tega plevela je bilo zelo malo, sedaj po štirih mesecih mesecih ga ni nič.

Skrb za rastline

Najboljše pri tem načinu pridelave je to, da zalivanje skoraj ni potrebno. Razen nekaj dni po tem ko sadiš ali seješ, če ti dež ne namaka, potem pa nič več. Nisem zalival celo v največji suši, ko ni bilo dežja več kakor mesec dni in je vročina pripekala, in ko je moja mama svoj vrt skoraj dnevno morala zalivati, če je hotela da kaj preživi in se je meni samo čudila kako je vse zeleno in to popolnoma brez zalivanja. Večkrat sem tudi odgrnil zastirko in preveril tla pod njo, ter tudi na moje presenečenje ugotovil, da so bila vlažna skozi celo poletje, pa še trava ki je rasla spodaj je izginila in se je tudi zbita zemlja spodaj že razmehčala. Na začetku sem imel na fižolu ter na blitvi nekaj uši, a sem to rešil z škropljenjem s kamiličnim in rmanovim čajem, nekajkrat ponovil in je zadeva izginila. Prav tako sem škropil z rmanovim čajem po tem., ko mi je toča kar dobro poškodovala rastline, a se že čez 14 dni ni skoraj nič več poznalo da je bila toča. Drugih nevšečnosti pa zaenkrat nisem doživel.

Načrti za naslednje sezone

Sedaj, ko sem moje znanje tudi dejansko preizkusil in videl, da stvari zares delujejo tako kot so vsi opisovali, se pripravljam tudi na razširitev vrta še vsaj za enkrat toliko kot sem imel sedaj prvo leto. Sedaj je skupna površina gred nekje okoli 60 kvadratnih metrov in s količino pridelane zelenjave sem več kakor zadovoljen. Pa niti še ni konec, saj sem sedaj v septembru posadil še zelje, ohrovt, solato in špinačo. V oktobru pride še česen in vse to bo rasto preko cele zime do naslednje sezone, tako da vrt tudi preko zime ne bo prazen. Naslednje leto spomladi pa dodam nekaj centimetrov novega komposta in krog je sklenjen.

Zaključna misel

Mislim, da bi vsak moral poizkusiti delat na način, ki je za zemljo zdrav, saj v tem primeru skrbi za zemljo, jo ščiti in skrbi za zdravje mikroorganizmov in ti potem skrbijo za vaše rastline, ki vam svoje zdravje in hvaležnost bogato vračajo. Vsak, ki poizkusi ta način, ne gre več nazaj na stari način prekopavanja in štihanja. Jaz razmišljam le še o širitvi, si delam svoj kompost in zdravo ter kvalitetno jem svoj pridelek.

P.S. Ugotovil sem tudi, da je zelenjava iz vrta moje mame, kjer jo goji na navaden standardni način, veliko bolj umazana od zemlje in je treba vse prati. Zelenjava, ki raste na zastirki pa je čista in brez umazanije. 🙂

Vsem želim obilo veselja ob pogledu na svoj zeleni kotiček.

Tadej Gudan

Več o mojem delu:

https://kristalcek.myshopify.com/

https://www.facebook.com/kristalcekzivikamni

Fotografije: Tadej Gudan