Luka Šparl #7 - Kraljestvo gliv na vrtu, v gozdu in vsepovsod vmes

Luka Šparl je bil Tjašin sošolec na fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru in od nekdaj ga je privlačil svet gliv. Je izjemen poznavalec vseh vrst gliv (ne le užitnih gob), iskan predavatelj, dolgoletni član gobarskega društva Ptuj in gobarsko mikološkega društva Ljubljana, med leti 2010 in 2015 je bil tudi član gobarskega društva Lisička Maribor. Trenutno zaposlen kot višji naravovarstveni svetovalec v Službi Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Z Luko se bova podala v kraljestvo gliv in se dotaknila tem različnih kulinaričnih užitkov različnih gliv, vzgoje gliv doma, pomembnih vlog gliv na vrtu ter plesnih kot patogenih in problematičnih gliv na vrtu.

Pogovor lahko poslušate tudi na kanalih Youtube in Facebook.


 

Luka Šparl glive
ČASOVNICA
  • 01:00 Kdaj in kje se je Luka navdušil nad svetom gliv
  • 03:47 Kaj je gliva in kaj je goba
  • 04:48 Koliko je poznanih nepoznanih vrt gliv danes
  • 08:44 Rastline in glive  - mikoriza
  • 11:08 Področje gliv s katerim se največ ukvarja
  • 14:44 Gobe v gozdu, nabiranje in omejitve v Sloveniji
  • 22:52 Naravne ujme izjemno prizadanejo podzemne glive
  • 23:50 Nadzor nad nabiranjem gob in seznam zaščitenih vrst
  • 27:59 Lukovo razmišljanje, zakaj toliko ljudi gobari
  • 29:10 Kako je nabiralništvo urejeno v tujini
  • 32:13 Kulinarični aspekt gob po Lukovo
  • 41:59 Gojenje gliv doma in tradicija v Sloveniji
  • 49:13 Razlike gozdna tla - vrt - kmetijske površine
  • 58:23 Pomen zastirke, povezave bakterij in gliv na vrtu
  • 59:55 O mikoriznih pripravkih
  • 01:08:35 Vpliv mikorize na vrtu
  • 01:09:53 Patogene glive, ki jih srečamo na vrtu
  • 01:22:54 Kam z okuženo rastlino, o kolobarjenju
  • 01:28:35 Luka predstavi še nekaj patogenih gliv
  • 01:30:03 Glive so bile ene prvih organizmov na Zemlji
  • 01:35:54 Kje vse najdemo glive, povezava z obdelavo tal
  • 01:38:20 Zaključna misel

Recept za zatiranje krompirjeve plesni
Najboljši rezultati zaviranja rasti micelija krompirjeve plesni (Phytophtora infestans) se kažejo pri uporabi listov in cvetov žajblja (Salvia officinalis), srčne moči (Potentilla erecta) in semen navadnega kolmeža (Acorus calamus).

Uspeh je bil dosežen s spomladanskim nabiranjem delov rastlin, sušenjem in mletjem v prah. Le tega se nato pripravi v toplo ekstrakcijo acetona, heksana ali metanola, ki traja 18h pri temperaturi vrenja (56°C, 69°C in 65°C). Osnovni dobljeni ekstrat je pomešan z acetonom do končne koncentracije 100% in nato razpršen na okužene liste rastlin paradižnika. Tekom raziskav je bilo vselej opravljenih pet ponovitev škropljenja. Raziskave so bile opravljene in vitro (v laboratorijskih pogojih).

Vsi ekstrakti rastlin so popolnoma varni in ne predstavljajo nevarnosti onesnaženja ali poslabšanja kakovosti tal in okolja. Škodljivih učinkov ni niti na okužene rastline, niti talne in vodne organizme.