Vrtnarjenje s 4 majhnimi otroki

Lansko leto spomladi smo dobili v uporabo cca 200 m2 zemlje. Prej smo "gostovali" na taščini njivi, ki so jo vsako jesen ali pomlad pognojili z gnojem in preorali. Kar med drugim pomeni, da je treba grede jeseni sprazniti in zimska zelenjava ne pride v poštev. To je bil moj glavni razlog, da sem začela lobirati za ločen kos zemlje, ki ga lahko obdelujemo sami.

Njivo imamo, a nimamo komposta

Ko smo zemljo "imeli", sem začela brskati za več vrtnarskimi idejami in odkrila Vrt Obilja ter Vrt brez prekopavanja.  Sledili so večeri in vsaka prosta minuta prebiranja vseh možnih prispevkov in ogledovanja posnetkov. Odkrivala sem nov svet, ki me je navdušil. Ne spomnim se več točno, kaj je bil tisti prvi klik, da me je potegnilo v nadaljnje raziskovanje: mogoče manj dela? Ko sem Tjašo in Robija ter Aljaža slišala še v živo in ko sem prebrala knjigo Štihanje? Ne, hvala, sem vedela, da je to to. Da moram poskusiti! Ampak na razpolago nisem imela komposta. Imela pa sem gnoj.

Ker sem vrtnarila že prej (v resnici sem gor rasla na kmetih, torej sem odraščala med drugim tudi na vrtu in njivah) in ker so naše potrebe po zelenjavi vsako leto večje, mi niso bili sprejemljivi nasveti, naj začnem z majhno površino. Torej nisem videla druge rešitve, da travnik, ki je bil na razpolago, preorjemo. To smo naredili šele v sredini aprila (ne spomnim se več točno, zakaj nismo mogli prej).

Zdavnaj preden smo preorali, sem tudi po nasvetih zgoraj omenjenih vrtnarjev začela vzgajati sadike, in ko je bila njiva pripravljena, je bil za nekatere že skrajni čas, da so šle v zemljo.

Zastiranje brez komposta

Čez leto sem počela vse sorte reči, da je čim manj zemlje ostajalo gole. Nekaj sem zastrla s slamo, nekaj z ovčjo volno, nekaj z listjem, nekaj s črnim filcem, nekaj je vseeno ostalo gole in se je pošteno zaplevelila in postala trda kot kamen (zemlja je precej zbita in ker sem bila prej navajena fine prhke zemlje, mi je še kako ostala pred očmi fotografija Tjaše in Robija, kjer je vidno, kako se pod kompostno zastirko zemlja iz leta v leto bolj rahlja). In na njivi celo leto nisem uporabila običajne velike motike. Ko sem plela, sem uporabljala samo malo motiko z dvema rogovoma za rahljanje (na daljšem ročaju, na srečo!). Je res tudi, da velike motike sploh nimam in bi si jo morala sposojati pri tašči, manjšo pa sem dobila za darilo. 🙂

Kljub temu da pri štirih majhnih otrocih še zdaleč nismo uspeli redno pleti, rahljati, zalivati in kar je še teh rednih vrtičkarskih del, smo pridelali lepo količino zelenjave in je konkreten del tudi vložili in zamrznili … in zaloge še niso čisto pošle!

Priprava komposta

Kmalu potem, ko je bila spomladi njiva preorana, pa smo na konec njive pripeljali konkreten kup nekaj mesecev starega gnoja, ga pokrili s temno folijo, vanjo naredili nekaj lukenj in na kup posadili sadike buč, kar ni bil najbolj uspešen poskus (mogoče zaradi preveč svežega gnoja ali zaradi prevelike vročine na črni foliji). Čez leto gnoja nismo uspeli premetati in jeseni sem bila ob pogledu na odkrit kup kar malo žalostna. Na nekaterih mestih je bil za silo predelan, ponekod pa še precej svež.

V jesen smo stopili z otroškimi boleznimi, zato je večina njive ostala nedotaknjena. Uspela sem posejati 2 gredi motovilca in 1 gredo zimske solate, posaditi nekaj česna, na eno gredo pa sem MORALA stresti samokolnico našega slabo predelanega komposta. Aha, in približno polovico špargljev sem zastrla s tem nesrečnim delno predelanim kompostom, drugo polovico pa sem zastrla z listjem.

Po zimskem spanju … čudež!

Po »zimskem spanju« sem komaj čakala, da spet stopim na njivo. Na srečo nam vreme letos to omogoča zares zelo zgodaj. 🙂

In tukaj pride zelo pomembno spoznanje, zaradi katerega sem se sploh odločila tole napisati. Greda, ki sem jo zastrla z delno preperelim kompostom, je bila (zelo zgodaj) spomladi sanjska. 🙂 Ko sem kompost na rahlo »premešala« z grabljami, ni bilo ne duha ne sluha o večjih kepah, ki so bile v kompostu jeseni, struktura prhka, greda rahla. Čisto takoj bi lahko v kompost sejala karkoli. Prvič v življenju pa sem na to gredo posadila bob. In še šparglji: kjer so bili zastrti s kompostom, je zemlja rahla, kjer je bilo listje (ki ga je precej tudi razneslo po njivi), pa je zemlja bolj zbita.

Ko tole pišem, je že 2/3 gred očiščenih lanske zapleveljenosti in zastrtih s kompostom (ki se je čez zimo še precej predelal), ki ga vsakih nekaj dni še malo pregrabim. In grede bodo prav kmalu idealne za setev!

Zdaj vem, da si pluga (lopate pa sploh ne 🙂 ) na svoji njivi ne želim nikoli več!

Mihaela Zabukovec,
Velike Lašče, 7. 3. 2019