Vrsto let sva z možem Robijem sanjarila o svoji mali hiški in malem gartlcu (to so bili stari ograjeni  kmečki vrtovi ob hišah), obkroženi s sadnim drevjem  Konec jeseni 2017 so se nama uresničile sanje, saj sva postala lastnika slabih 3.000 m2 zemlje v Loki pri Zidanem Mostu z malo vikend hišico, vinogradom in nekaj sadnimi drevesi. Preden sva se lotila česarkoli drugega, sva posadila več kot deset različnih jablan, hruške in fige, kaki, murvo, nekaj orehov, nasadila maline in robide. Od vsega začetka sem bila prepričana, da naše rastline ne bodo nikoli videle umetnih škropiv in gnojil - četudi na račun malo manjšega pridelka.

Vzpostavitev vrta kjer je bila prej trta

Čez zimo je postal vrt moj projekt. Oborožila sem se z literaturo o ekološkem vrtnarjenju in bila hvaležna za vse spletne nasvete Robija in Tjaše iz Vrta Obilja ter Aljaža iz Vrta brez prekopavanja ter za njihovo nesebično deljenje znanja. Odpiral se mi je nov svet, kjer se z manj dela živi še bolj sonaravno - nekaj zame. 🙂

Odstranili smo tri vrste trt v vinogradu in poravnali teren (hvala prejšnjemu lastniku, da trte niso bile nikoli škropljene!). Vmes je nastajal okviren načrt za vrt in skorajda misija nemogoče je bila, kje v Posavju lahko sploh dobiva vrtno zemljo, ne da bi dala zanjo celo bogastvo. Navsezadnje smo rešili tudi to zagato - dobila sva travniško zemljo iz okolice in končno se je začelo z vrtom malce premikati. Bila sem že pošteno nestrpna, saj so moje posejane sadike doma pridno rastle. Večinoma sem jih vzgojila iz domačih semen, dobljenih na FB vrtičkarskih forumih. Kolikor sem lahko, sem upoštevala tudi setveni koledar Marie Thun. Konec meseca aprila sva naredila dvignjene grede iz hrastovih desk, Robi pa se je dodobra spoznal tudi z lopato in premetavanjem zemlje.

Žal v tem času nisem imela še prav nobenega komposta, kompostnik je bil komaj dobro postavljen, zato sem zemljo sem obogatila le z naravnim zeolitom. Bo, kar bo, sem si rekla. Vsak deževnik, ki je bil zunaj vrta, je bil hitro preseljen vanjga. 🙂

Nega vrta čez leto in pridelki

Vse presajene sadike, sem zastrla s slamo, ki sem jo imela na voljo in jim čez poletje dvigovala odpornost s pripravki iz rdečih alg. Kljub temu, da imava vrt 40km od doma in sva rastline zalivala največ 2x tedensko (imamo svoj izvir vode), jim je zastirka omogočala preživetje in oskrbo z vlago. Nobenega okopavanja ni bilo, pa je bila zemlja spodaj rahla in vlažna. Slama je počasi razpadala v organsko maso, izmenično sem dodajala tudi travni odkos. Polžev kljub zastirki ni bilo. Zame je bil pridelek fenomenalen glede na "neidealno" podlago. Bučke, paradižniki, paprike, fižol, solata - vse je prav lepo uspevalo. Obožujem cvetje, zato ga na vrtu ne manjka. Poleg tega privablja opraševalce in koristne žuželke, ki so v ekološkem vrtu še kako pomembni. Pridelala sva tudi več kot 180 l domačega eko cvička in 20 l sadjevca.

Priprava na letošnjo sezono

Letos sem na novo sezono že bolje pripravljena 🙂 Fermentirani odpadki iz Organka bodo bogatili zemljo na gredah sproti. Navdušena pa sem tudi nad EM (efektivni mikroorganizmi), ki nam jih je na delavnici v Zavodu Svibna izčrpno približal Zupančič Matjaž in komaj čakam, da se prava sezona začne. Škropilnica je pripravljena. 🙂 Iz Bokashija bo letos nastal tudi domači pripravek EM FRI. Cela žurka bo v vinogradu, na vrtninah in sadnih drevesih. V načrtu je tudi listavka, večji kompostnik pa sem tudi že izprosila. Ravnokar sva dobila pošiljko staranega ovčjega gnoja. Za zastirko pa bo letos na malinah namesto listja ovčja volna.

Dela nam nikoli ne zmanjka - pošteno se je povečala tudi dodatna greda, vrt pa še čaka svojo ograjo. Aja, letos je na vrtu že ogromno deževnikov - jih je sploh lahko preveč ? 🙂

 Hvala vsem, ki nam nesebično predajate znanje in izkušnje in hvala Naravi. <3