S fantom sva si pred dvema letoma izborila polovico maminega vrta (ki je sedaj v celoti najin, mama pa ima vrt drugje). Začela sva tako, kot sva znala. S štihanjem in frezanjem. O vrtnarjenju nisva imela ravno pojma, vse sva delala po občutku. Posledično tudi pridelkov ni bilo veliko, plevela pa ogromno. Vrtu sploh nisva posvečala posebne pozornosti. Takrat še nisva imela pojma, kaj pomeni biti dober vrtnar.

Leto kasneje sva odkrila Roberta in Tjašo, ki sta naju prepričala in navdušila z njunim načinom vrtnarjenja. Udeležila sva se njunih delavnic o sonaravnem vrtnarjenju, ki so naju motivirale, da preoblikujeva vrt in začneva zares vrtnariti. Iskreno povedano je bilo vse skupaj kar velik izziv. Toliko novih informacij na enkrat, toliko možnosti, ampak premalo časa, da bi poskusila in se naučila vsega. Kot začetnika niti nisva vedela, kdaj in v kakšni legi se seje oziroma sadi kakšna rastlina, ampak na srečo nama je pri tem zelo pomagala njuna spletna stran, kjer za vsak mesec piše, kaj je dobro postoriti na vrtu.

Lansko leto (2017) sva na vrtu oblikovala 16 približno enakih gredic. Ker svojega komposta nisva imela, niti si ga nisva kupila, sva malo eksperimentirala. Na štiri gredice sva pripeljala temno zemljo iz gozdne poti, na potke in preostale grede pa sva položila slamo.

Sezona 2018 in kompost

Na letošnjo sezono pa sva se pripravila kar konkretno in začela malo bolj eksperimentirati. Preden nadaljujem, bi rada omenila, da Tjaša in Robert svojega vrta ne štihata ali prekopavata. Namesto tega na vrt prinašata organski material, s katerim zastreta rastline na vrtu. Midva sva zastirko iskala na vsakem koraku in na koncu sva jo dobila iz različnih koncev.

1. Spet sva šla v gozd in iz gozdne poti in manjše kotanje pripeljala kar nekaj samokolnic temne gozdne zemlje (NAPAKA: ker sva zemljo iz kotanje nabrala jeseni, sva s seboj prinesla še plodove in semena, ki so spomladi skalila in zavzela prostor na gredici. Se še spominjam čemaža med jagodami).

2. Za hišo je nekaj časa ležal kup žaganja, ki se je skompostiral in nastala je rahla, temna prst, ki sva jo spet prenesla na grede.

3. Našla sva ogromno staro deblo, ki je približno 10 let ležalo na tleh in v večji meri strohnelo. Strohnel del, ki je izjemoma rahel, sva prenesla na grede.

4. Ob travniku, kjer se pasejo ovce, je poleg njihove “hiške” predel, bogat z ovčjimi iztrebki. Ti so se čez čas skompostirali in skupaj z zemljo sva vse skupaj pripeljala na grede (NAPAKA: s tem sva na vrt prenesla koprive, lešnike in še nekaj drugih rastlin, ki jih najdemo na travniku).

5. V bližini vinograda je že nekaj let stal kup komposta, ki je nastal iz prašičjega gnoja. Izgledal je temen in rahel, le po vrhu je raslo polno plevela. Tega sva odstranila in kompost prenesla na grede. (PROBLEM: ko je bil kompost že na gredah, je plevel množično kukal ven iz komposta in začel prehitevati najine rastline, zato sva imela spomladi kar precej dela s tem kompostom).

6. Ob prometni cesti so cestarji pustili lesne sekance skupaj z listi, ki sva jih prenesla na potke ob gredicah. Posledično so imele potke opazno manj plevela in nisva imela težav z blatom na potkah.

Poleg tega sva naredila nekaj dvignjenih gred, kar nama je pomagalo, da se kompost ni razsul na potke. Pa še vrt izgleda veliko bolj estetsko.

Oh, skoraj bi pozabila. Nekaj metrov stran od vrta sva iz vej spletla malo posebno gredo, v kateri so na koncu pristali koruza za kokice in buče. Po vrhu sva nanesla kompost, ki se je predelal iz lanskih organskih odpadkov. Ker je bilo v njem še precej kaljivih semen, je na gredi zrasel še paradižnik, pa še kaj.

Večino rastlin sva vzgojila sama, kupila pa sva tudi nekaj sadik. Za vzgojo sadik sva kupila malo boljšo prst in sicer od Biobrazde.

Kot gnojilo sva uporabljala nekaj dni namočene koprive. S tem pripravkom sva zalivala rastline na vrtu. Čez leto sva zbirala tudi jajčne lupine, jih zmlela v prah in posula okoli paradižnikov. In to je bilo to, nobenih kupljenih gnojil ali škropiv.

In kako sva zadovoljna z letošnjo sezono?

V primerjavi s preteklima dvema letoma, je bila letos vrhunska! Nikoli nisva bila lačna, pridelkov je bilo več kot dovolj, pa tudi opazno lepši so bili kot pretekli leti. Tudi plevela je bilo presenetljivo malo. Tega sva začela pleti že spomladi, ko je začel kukati na površje. Naj omenim še to, kakšen užitek je vrtnariti na tak način, ko nimaš opravka s trdo zemljo. Le rahel, prhek kompost.

Sva imela kaj težav?

No, kdo jih pa nima. Vedno se najde kakšna težava, tudi pri najboljših vrtnarjih. Poleg že prej omenjenih težav nama je ponagajal še voluhar, ki je pojedel nekaj pridelka. Poleg tega sva se čez leto še vedno lovila in naredila kakšno napako. Ampak saj iz napak se učimo. Življenje je v bistvo konstantno učenje, le opazovati moramo, kaj se dogaja okoli nas.

Naj omenim še to, da sem izjemno hvaležna za vse trike in objave, ki jih skrbnika Vrta Obilja delita na družabnih omrežjih in me tako opomnita, kaj vse bi bilo dobro storiti v prihodnjih dneh. Z njuno pomočjo sem si prihranila ogromno časa, saj mi ni bilo treba preveč raziskovati.

Za konec pa sem pripravila še nekaj vrtnih utrinkov od samega začetka leta 2018 pa vse do tega meseca.

Čaka naju še ogromno učenja in ekperimentiranja, ampak vse ob svojem času. Najbolj važno pa je, da v procesu učenja in vrtnarjenja uživamo! Sploh pa na koncu, ko so dobrote iz vrta končno na krožniku.

Anja Pirc,
Novo mesto, 28. 9. 2018

Več o Anjinem ustvarjanju si preberite na njenem blogu: SVOBODNA PTICA