Bukov ostrigar – vzgoja na hlodih
Pleurotus ostreatus
Bukov ostrigar je vsestransko uporabna jedilna goba in ena izmed najenostavnejših za vzgojo. Najboljši del gobe so klobuki, ki jih lahko uporabljamo v omakah, juhah, rižotah in drugih jedeh. Bete, ki so bolj žilavi pa lahko uporabimo za izboljšanje okusa jušnih osnov. Poleg dobrega okusa, so tudi zdravo živilo, ki krepi imunski sistem, vsebuje številne minerale in hranila ter znižujejo raven holesterola. V naravi raste na propadajočem lesu listavcev, sami pa si jo lahko vzgojimo na hlodih ali slami.
Bukov ostrigar - vzgoja na hlodih
Prenosu micelija na substrat, ki je v tem primeru les listavcev, pravimo cepljenje ali inokulacija. Za cepljenje micelija na hlode so najprimernejši leseni čepi oziroma mozniki preraščeni z micelijem glive. V hlode s svedrom navrtamo primerno velike luknje (običajno 1 cm premera in 4-5 cm globine), v katere vstavimo moznike. Velikost lukenj mora biti takšna, da se mozniki tesno prilegajo vanje. Priporočljiv razmak med luknjami je od 15 do 20 cm.
Po tem, ko v luknje vstavimo moznike jih zaščitimo s stopljenim voskom, najboljše čebeljim. Z voskom zaščitimo tudi konce hlodov in vse morebitne dele, kjer manjka lubje. Najprimernejša debelina hloda je od 15 do 30 cm, dolžina pa okoli 1 meter. Imejte v mislih, da boste morali hlode prestavljati in zato naj ne bodo pretežki.
Za vzgojo bukovih ostrigarjev rabimo hlode, ki so od časa poseka mirovali vsaj dva tedna in ne več kot dva meseca, najbolje pa je uporabiti hlode stare en mesec. Starejši je les, večja je verjetnost, da so na njem že začele rasti divje glive, če pa je les premlad, pa ima še toliko življenja, da se lahko proti okužbi z micelijem bukovega ostrigarja bori.
Bukov ostrigar v naravi najpogosteje raste na lesu bukev, primeren pa je tudi les večine listavcev. Neprimeren je les vseh iglavcev, izogibamo pa se tudi uporabi lesa sadnih dreves in lesa, ki vsebuje veliko taninov, kot je hrast, kostanj in oreh. Najbolj uporaben je les bukev, gabra, breze in jelše, poleg teh pa lahko uporabimo tudi les topolov ali vrb.
Mehkejše vrste lesa bo micelij prerasel hitreje, prej bomo dočakali prvi pridelek, vendar bo hlod trajal manj časa (med dve in tri leta). Trše vrste lesa, kot so bukev in hrast, bo micelij preraščal dalj časa, na prvi pridelek bomo čakali okoli enega leta, vendar bodo iz takšnih hlodov gobe poganjala dlje (od tri do štiri leta).
Kam postaviti hlode z bukovimi ostrigarji in nega
Bukovi ostrigarji so, kot večina gliv, gozdni organizmi. Za svojo rast potrebujejo senčne in vlažne pogoje, zato je najboljše, če hlode postavimo pod grmovje ali drevesa oziroma jim poiščemo senčen kotiček na vrtu. Najbolje je, če se hlodi stikajo s tlemi, saj se tako počasneje sušijo. V času, ko pričakujemo pridelek, pa lahko hlode z ostrigarji postavimo pokončno, saj bomo jih tako lažje obirali, poleg tega pa bodo novo rastoče gobe manj izpostavljene škodljivcem.
Kdaj je najprimernejši čas?
Ostrigarje lahko cepimo na hlode skozi celotno leto, najprimernejši čas pa je spomladi, poleti in v prvi polovici jeseni. Ko so temperature nad lediščem, micelij prerašča les, pozimi pa miruje in čaka na primerno temperaturo za rast. Če se odločimo, da jih bomo cepili pozno jeseni ali pozimi je priporočljivo, da hlode shranimo v kleti ali kakšnem drugem hladnem in vlažnem prostoru. V vročini poletja pa moramo paziti, da se hlodi ne presušijo, zato je izbira senčne lokacije še posebej pomembna. Koristno je tudi, če jih občasno zmočimo. Ti napotki veljajo, ko micelij še prerašča les. Po tem, ko smo dočakali prvi pridelek so hlodi bolj odporni in so zunaj celotno leto. Brez dodatne skrbi preživijo tudi vročino poletja in sušo.
Kaj gre lahko narobe pri vzgoji bukovega ostrigarja na hlodih?
Najpogostejša napaka zaradi katere nam vzgoja bukovih ostrigarjev spodleti je, da ne uporabimo primernih hlodov. Ti morajo biti iz zdravega lesa, ki smo ga pustili stati vsaj dva tedna in ne več kot dva meseca. Drevesa, ki se sušijo ali so bolna niso primerna, ker so najverjetneje že okužena z drugimi glivami. Ko micelij neke glive okuži les bo s tem onemogočil, da bi tam rasla kakšna druga gliva.
Od divjih živali nam največ škode lahko povzročijo polži, ki pojedo mlade in še rastoče gobe. To lahko preprečimo tako, da hlode v času rasti gob postavimo pokonci ali pa jih prestavimo na varnejše mesto.
Kdaj lahko pričakujete pridelek
Kot omenjeno ostrigarji potrebujejo za svojo rast vlažne pogoje. Največ ostrigarjev bomo pobrali jeseni (od oktobra do novembra), rasli pa bodo tudi spomladi (od marca do aprila) ali občasno čez leto med daljšimi obdobji deževnega vremena. Ko boste hlode nacepili z micelijem lahko prve ostrigarje pričakujete po pol leta do enega leta. Iz nacepljenih hlodov bodo ostrigarji poganjali od tri do štiri leta, odvisno od vrste lesa in debeline hlodov.
Primož Turnšek
Magister mikrobiologije, aktualni predsednik Društva za permakulturo Slovenije, permakulturni načrovalec in učitelj. Že od otroštva ga zanimajo biologija, ekologija in rastline. Skozi študij mikrobiologije je poglobil svoje znanje na splošno o glivah in tudi o gojenih gobah.
