Uspešna vzgoja sadik

Vzgoja lastnih sadik je pri sonaravnem vrtnarjenju pomembna, saj imamo le tako sami kontrolo pri rasti rastlin od semena do pridelka. Na tem mestu so zbrana splošna navodila o procesu vzgoje sadik, ne glede na letni čas in vrsto zelenjave. Ker je tema zelo široka, stran vsebuje veliko povezav do že napisanih prispevkov, v katerih pomembne korake opiševa še bolj podrobno.

Kako vzgojiti sadike

Kaj potrebujemo za vzgojo lastnih sadik?

Vzgoja sadik se z vrtnarsko sezono začne v sredini februarja. Do takrat imamo čas, da si pripravimo vse potrebno. Od vsega naštetega je poleg semen najpomembnejša izbira kvalitetnega substrata, s katerim zagotovimo kvalitetno osnovo, ki se nadaljuje z univerzalno rodovitnimi tlemi na vrtu. Za vzgojo sadik potrebujemo:

Semena zelenjave

Lastna, izmenjana, podarjena, kupljena, ni pomembno na kakšen način jih dobimo. Glavno je, da imamo na zalogi semena zelenjave, katero želimo gojiti. Pri nama imajo vedno prednost domača semena ali kupljena z ekološkim/demeter certifikatom. Pri semenih, ki so shranjena v originalni embalaži, preverimo rok uporabnosti. Lahko tudi naredimo test kaljivosti, pred glavno setvijo semen.

Substrat za vzgojo sadik

Izberemo čim bolj kvaliteten substrat. Dobra izbira je Biobrazdina Prst, ki je kompostna mešanica, obogatena z vermikompostom, primerna za uporabo v ekološkem kmetijstvu. V zadnjih letih pa imava še boljše izkušnje z Gramoflor Biotray+ Eco-mix. Za plodovke in dognojevanje substratu primešava tudi Vermikompost. Če zaupamo doma pridelanem kompostu, lahko uporabimo tudi tega, a ga za ta namen presejmo, da dobimo prhko in zračno teksturo. Zemlja iz vrta ni primerna za vzgojo sadik, saj se v lončkih zibje in postane anaerobna.

Gnojilo za sadike

Sam substrat naj bo kvaliteten z dovolj hranili. Kdor cilja na zares kvalitetne sadike, predvsem pri paradižniku, čiliju, paprikah, jajčevcih, ki imajo dolgo rastno dobo kot sadike, priporočava uporabo koristnih mikroorganizmov EM ali ekološka gnojila Organic Nutrients  (pri nakupu uporabite kodo VRTOBILJA10 za 10% popust na vse izdelke).

Sadilni lončki in platoji

"Kalilnik" - večje sadilne posodice - uporabimo jih pri prvi fazi vzgoje sadik, ko sejemo semena na gosto, preden jih pikiramo vsako v svojo sadilno celico. Ne pikiramo vseh rastlin, preveri seznam tukaj.

Sadilni platoji- uporabljamo jih v drugi fazi, ko rastline pikiramo v posamezne sadilne celice v sadilnem platoju, kjer ostanejo do presajanja na prosto. V splošnem se uporabljajo 3 različne velikosti sadilnih celic, ki sva jih sama zaradi lažje predstave poimenovala "SOLATNIK" (najmanjši), "KAPUSNIK" (srednji) in "PLODOVNIK" (največji). Za prikaz velikosti posameznih celic poglejte spodnji video.

Sadilne lončke - uporabimo jih za vzgojo večjih sadik in zelenjave, ki se ne pikira - buče, bučke ter kumare. Prav tako uporabimo za presajanje sadik iz plodovnika, če jim zmanjkuje hranil in na vrtu še niso primerni pogoji za presajanje (npr. nizke temperature v mesecu maju).

Podstavek za sadilne platoje in lončke - z njim ulovimo višek vode, ki odteče skozi substrat in zaščitimo površino na kateri vzgajamo sadike. Še posebej pomembno, če sadike gojimo v hiši.

Posodo za substrat - za lažje ravnanje s substratom in mešanje različnih substratov za željeno mešanico. Posodo za substrat lahko uporabljamo tudi za podstavek za sadilne platoje in lončke.

Ostali pripomočki

Označevalniki - vse kar posejemo si skrbno označimo tako, da se nam napisi ne izgubijo ali zbrišejo. Na plastične bele palčke, nalepke, les, kamenčke,... (ali kakršnekoli drug material) s svinčnikom napišemo kdaj (datum) in kaj (sorto) smo sejali.

Lopatko - za lažje ravnanje s substratom in polnjenje sadilnih posod, platojev ter lončkov.

Zalivalka ali pršilka - z nežnim in širokim curkom, da velike kaplje ne poškodujejo malih in nežnih rastlinic.


Substratniki za izdelavo sadilnih kock (NOVO)

Posebnost pri vzgoji sadik so sadilne kocke, ki jih naredimo s pomočjo posebne naprave poimenovane substratnik (ang. soil blocker). Gre za ročne aparate s pomočjo katerih iz mokrega substrata naredimo sadilne kocke v katere sejemo semena, kot v sadilne platoje. Le da tukaj kocke stojijo same po sebi in imamo le substrat. Potrebujemo še podstavek, ki omogoča drenažo in lažje prestavljanje večih kock naenkrat. Obstaja več velikosti aparatov, ki naredijo kocke različnih dimenzij, da dobimo enak oz. še boljši spekter kot pri sadilnih platojih (1,5 cm, 5 cm, 10 cm velike kocke), saj manjše kocke v primeru pikiranja le vstavimo v večjo kocko, kjer sadika nadaljuje svoj razvoj. Substratnike testirava v sezoni 2020 in napiševa več o njih, ko jih v praski preizkusiva.

Substratnik Micro in Mini za izdelavo sadilnih kock


Prostor kjer vzgajamo sadike

Za uspešno rast in obilen pridelek na vrtu, potrebujemo zdrave in krepke sadike. Zato so optimalni pogoji pri vzgoji sadik pomembni. Sadike spomladi vzgajamo v notranjih prostorih, kjer zagotovimo dovolj toplo okolje in s tem optimalno temperaturo. Drugi ključni element pa je osončenost rastlin. Podrobno o optimalnem prostoru za vzgojo sadik sva pisala v tem prispevku: Optimalen prostor za vzgojo lastnih sadik.

Kdaj in kako začnemo z vzgojo sadik

Pripravljeno imamo vse, kar potrebujemo za vzgojo sadik in uredili smo si prostor, kjer jih bomo vzgajali. Z vzgojo začnemo, ko je za posamezno zelenjavo pravi čas, v splošnem s prvimi sadikami začnemo okoli 15. februarja. Za lažjo organizacijo in časovno načrtovanje, je pri vsaki zelenjavi v zavihku od A do Ž , napisan njen optimalni čas za vzgojo sadik. Še bolj uporaben pa je veliki stenski vrtnarski koledar, ki ga lahko naročite tukaj. Kako točno poteka prva faza vzgoje sadik, sva opisala v prispevku: Kaljenje semen in vzgoja sadik malo drugače.

Prva stopnja vzgoje sadik v večjih posodicah, t.i. kalilnikih.

Večino sadik najprej sejemo v sadilno posodico ''KALILNIK'' in nato prepikiramo v večje sadilne celice. Grah, koruzo, kumare, buče, bučke, lubenice, melone pa takoj sejemo v končne sadilne celice in jih ne pikiramo. Za njih izberemo plato ''PLODOVNIK'' ali sadilne lončke. Seznam rastlin, katere pikiramo najdete na tej povezavi.

Naslednji korak je pikiranje rastlin

Ko rastline vzklijejo, najprej razvijejo klična lista, ki se po obliki razlikujeta od pravih listov rastlin. Pravi listi rastline so tisti, po katerih že prepoznamo posamezno zelenjavo in jo ločimo med seboj. Njihov razvoj se začne takoj za kličnima listoma in je znak, da so male rastlinice pripravljene na pikiranje. Iz goste zasaditve v večjih posodicah, jih presadimo v posamezne celice v sadilnih platojih oziroma sadilne lončke pri večjih rastlinah. Tako jim zagotovimo dovolj prostora in hranil za nadaljnji razvoj. Kako poteka pikiranje in na kaj moramo biti pozorni sva opisala v dveh prispevkih: Kako pikirati rastline v večje lončke? ter 8 nasvetov za pikiranje in presajanje rastlin v večje lončke.

Rastline so pripravljene na pikiranje, ko odprejo klične liste in predno tvorijo prave liste.
Rastline so pripravljene na pikiranje, ko odprejo klične liste in predno tvorijo prave liste.

Nega sadik in utrjevanje

Ves čas skrbimo, da imajo sadike dovolj vlažen substrat. To pomeni, da ni suh in hkrati ne sme zastajati voda. Zalivamo z zalivalko ali razpršilko, ki ima nežen in širok curek, da ne poškodujemo nežnih rastlinic. Če se čez čas po pikiranju nivo substrata posede, ga dodamo in zapolnimo do vrha celic oziroma lončkov. Plodovkam 1 mesec po pikiranju kar po vrhu substrata dodamo vermikompost. S tem v substrat dodamo novo dozo hranil, ki jih plodovke potrebujejo v času rasti do presajanja na prosto.

Pozorni smo na temperaturo in zadostno osončenost, kar je predstavljeno članku o optimalnem prostoru za vzgojo sadik.

Pred presajanjem na prosto je zelo pomembna faza utrjevanja sadik. Da rastline ne doživijo šok zaradi spremembe okolja in na vrtu ne zastanejo v rasti ali celo propadejo, jih moramo pripraviti na zunanje pogoje. Vse o utrjevanju sadik je opisano tukaj: Utrjevanje sadik pred presajenjem na prosto.

Presajanje sadik na vrt

Pri presajanju na prosto se nam ne sme muditi. Zopet upoštevamo optimalen čas, ki je primeren za presajanje in uspevanje zelenjave na prostem. Spomladi s presajanjem počakamo, da so tla dovolj topla. V mrzlih tleh nekatere rastline ne razvijejo svojih korenin, kar ima trajne posledice na kakovost rasti. S prezgodnjim presajanjem spomladi si tako lahko poslabšamo pridelek.

Pripravljeno gredo s kompostno zastirko tik pred setvijo pohodimo ali kako drugače potlačimo. Tako stisnemo kompost, da je čim bolj kompakten, da se koreninske grude bolje razširijo v tla. Na gredi si označimo vrste ali mrežo. S sadilnim klinom ali pa kar z roko naredimo primerno velike luknje. Ko imamo narejene vse luknje, začnemo presajati sadike.

Sadike položimo tako globoko, da je vrh koreninske grude 1 cm do 3 cm pod nivojem kompostne zastirke na gredi. Sadika je tako nekoliko v jamici, zaradi česar je v začetku bolj v zavetrju in ima na voljo več vlage iz tal. Po presaditvi vseh sadik,  gredo obilno zalijemo. Po potrebi pokrijemo z vrtno kopreno ali drugo zaščito pred škodljivci. V naslednjih dveh tednih smo pozorni, da je greda vedno dovolj vlažna, še posebej, če je vreme suho in vroče.

Presajanje sadik radiča v dvignjeno gredo.