Selekcija plodov za shranjevanje semen paradižnika

Priporočljivo je, da za shranjevanje semen izberemo plodove, ki so vidno lepi, veliki, lepo rastejo in zorijo na rastlini, do svoje polne zrelosti. Če imamo več rastlin enake sorte, za shranjevanje semen izberemo plod, ki zori na rastlini, ki glede na rast, obliko, listno maso, najbolje predstavlja lastnosti svoje sorte in je najlepša. Ne glede na način shranjevanja semena, je ta pozornost pri selekciji pomembna zato, da shranjujemo najboljši genski material za naslednje generacije. Koliko plodov potrebujemo, da shranimo zadostno količino semen? Pri vrtnarjenju je več kot dovolj, da izberemo en plod vsake sorte (tudi pri češnjevem paradižniku), le sorta volovsko srce ima navadno manj semen in tukaj bomo morda morali izbrati dva sadeža.

1. Klasičen način shranjevanja semen s sušenjem

Izbran plod paradižnika prerežemo in z žličko izdolbemo mehko sredinsko meso s semeni. S prsti in/ali s pomočjo žičke, palčke prenesemo semena na površino, kjer se bodo osušila. Pri tem večje koščke mesa izločimo, nekaj pa se bo vseeno držalo semen, kar ni nič narobe. Semena lahko sušimo na namenskem okvirju z gosto tkano mrežo za sušenje živil, pogosteje pa imamo doma na voljo papirnato brisačko ali kar nebeljen wc - papir. Brisačka ali papir vpijeta vlago, omogoča sušenje semen, ki traja nekje 2 do 3 dni. Semena se bodo prijela na papir, in posušila skupaj z njim. Kar ni nič narobe in ni potrebno ločevanje semena od papirja. Seme (s papirjem) spravimo v škrnicelj za shranjevanje semen in tako uspešno počaka na novo sezono, da ga posejemo (brez skrbi, tudi ko posejemo seme skupaj s papirjem, se papir v vlažnem substratu omehča in ne preprečuje kalitve semena).

2. Shranjevanje semen s fermentacijo

Če pogledamo, kako se semena ohranijo v naravi, le ta dozorijo v zrelem plodu, ki v določeni točki pade iz rastline na tla, kjer naravno poteče v plodu fermentacija in nato razgradnja. Paradižnikov plod najprej ''zavre'' (fermentira) in nato ''zgnije'' (razgradnja). In potem naslednje leto po vrtovih in iz domačega komposta zraste ogromno paradižnikov ''samorastnikov''.  Fermentacijo lahko sprožimo tudi mi in tako po najbolj naravni poti shranimo semena, ki jih v procesu še lahko selekcioniramo (kar v 1. načinu nismo).

Izbran plod paradižnika prerežemo in v kozarec/manjšo posodico/skodelico z žličko izdolbemo mehko sredinsko meso s semeni. Vsebino premešamo (ničesar ne dodajamo ali odstranjujemo) in nato skodelico pustimo na sobni temperaturi za 3 dni (navadno je to kuhinjski pult). V tem času bo vsebina po svoji naravni poti začela fermentirati. Vmes lahko vsak dan (zjutraj in zvečer), vsebino malo premešamo. Zaradi fermentacije bo vsebina spremenila svoj vonj, barva bo pobledela, na površini pa se lahko ustvari bela plast. Gre za belo plesen, ki ni nič nevarnega in je del procesa. To ni znak, da je kar koli narobe, vsebino premešamo in pustimo, da dela naprej.

Po 3 dneh so semena pripravljena, da jih očistimo, selekcioniramo in osušimo. Fermentirano maso najprej zlijemo na cedilko in speremo od tekočo vodo. Z rokami odstranimo večje ostanke paradižnikovega mesa. Nato pa seme prestavimo v novo skodelico ali posodo s svežo vodo. Če se zgodi, da kakšno seme plava na vodi, le te izločimo, saj gre za ''prazna'' semena, ki ne bodo kalila oz imajo slabši potencial. Ko naredimo selekcijo, semena zopet precedimo in si nato pripravimo površino, kjer se bodo posušila, kar pa sva že opisala pri klasičnem načinu shranjevanja semen. Od te točke naprej, je namreč vse enako. Pazimo le to, da si sorte ali različne načine shranjevanja semen dobro označimo.

Zaključek

Z obema predstavljenima metodama uspešno shranimo seme paradižnika, zato se sam/a odloči po katerem načinu boš letos poskusil/a sam/a. Shranjevanje semen vse zelenjave, ki jo gojimo na vrtu, je zelo kompleksno, a k sreči je med zelenjavo tudi takšna, ki od vrtnarja ne zahteva veliko. Paradižnik je zagotovo tak, zato te spodbujava, da redno vsako leto spravljaš semena svoje najljubše sorte ter si tako začneš ustvarjati svojo zakladnico semen. 🙂