Bukov ostrigar - vzgoja na slami

1. Priprava substrata

V dovolj veliki posodi zmešamo pol kilograma slame z 100 g kamene moke, ki bo glivi zagotovila potrebna mikrohranila. Na mesto kamene moke lahko uporabimo tudi zeolit. To prelijemo z okoli tremi litri tople vode in mešamo toliko časa, da slama vodo vpije. Lažja za uporabo je mleta slama, ki jo lahko kupimo v vseh večjih vrtnarskih centrih, kjer jo prodajajo kot zastirko. Optimalno vlažnost substrata lahko preverimo tako, da vzamemo pest substrata in ga močno stisnemo. Če ob stisku iz substrata pricurlja malo vode, potem je vlažnost prava. Če iz slame kaplja voda, preden jo stisnemo je substrat prevlažen, če pa voda ob stisku ne priteče iz substrata je ta presuh. 

Ko je substrat zmešan, ga zapremo v dovolj veliko posodo ali večjo vrečo (npr. vreča za odpadke) in ga segrejemo na 75 °C. To najlažje naredimo v pečici. Temperaturo lahko spremljamo s termometrom za živila, pri čemer vedno merimo temperaturo v sredini substrata. Ko substrat doseže pravo temperaturo, ga postavimo iz pečice in počakamo, da se ohladi (kar traja več ur).

2. Inokulacja oz. naceplanje substrata z micelijem

Ko je substrat ohlajen, ga stresemo v večjo in čisto posodo. Dobro je, če posodo prej očistimo z detergentom in nato še z belilom, saj se na tak način znebimo nezaželenih mikroorganizmov, ki bi lahko bili prisotni na površini posode. Substrat nato zmešamo z okoli pol litra inokuluma. To je po navadi žito (ječmen, pšenica, proso ali drugo zrnje), ki je preraščeno z micelijem bukovega ostrigarja. Pasteriziran substrat in inokulum dobro zmešamo, da se zrnje enakomerno prerazporedi med slamo. Vsako zrno bo predstavljalo točko iz katere se bo v substrat začel vraščati micelij. Več zrn imamo, hitrejši bo čas preraščanja substrata. Substrat napolnimo v vreče (priporočam 5 kg vrečke za živila), ki jih po tem z zobotrebcem ali drugim ostrim predmetom enakomerno naluknjamo (na razdalji 3-5 cm). Iz pol kile slame bomo dobili dve ali tri vreče substrata, odvisno koliko smo jih napolnili. Tako bomo miceliju zagotovili kisik, ki ga potrebuje za rast. Vrečo s substratom postavimo v temen prostor (npr. v omaro) na temperaturo od 18 °C do 25 °C. 

3. Preraščanje substrata in vzgoja gob

Če smo bili pri pripravi substrata in inokulaciji uspešni, bo trajalo približno en teden, da micelij preraste ves substrat v vreči. Ko je substrat v celoti preraščen je čas, da ga prestavimo v prostor, kjer bomo vzgojili gobe. Ob tem naredimo v vrečo nekaj dodatnih lukenj, velikih okoli enega centimetra skozi katere bodo pognale gobe. Primeren prostor za vzgojo gob je kakšna vlažna klet, lahko pa si pomagamo tudi z večjo plastično škatlo, na dno katere smo položili mokre krpe ali plast vlažnega vermikulta ali perlita. Vreče dnevno rosimo z vodo, da dvignemo zračno vlažnost v okolici vreč. Posode ne zapiramo, saj bi se tako dvignila koncentracija ogljikovega dioksida, ta pa povzroči, da zrastejo gobe z izredno dolgimi beti in majhnimi klobuki. Od časa inokulacije bo trajalo približno tri tedne, da bomo dočakali prve bukove ostrigarje. Temperatura pri tem koraku ni tako važna, saj ostrigarji poženejo v temperaturnem razponu od 10 °C do dobrih 20 °C.

Kdaj je najprimernejši čas za pripravo gojišča?

Bukove ostrigarje lahko na takšen način gojimo skozi celotno leto, saj celoten postopek izvedemo v notranjih prostorih.

Kaj gre lahko narobe?

Pri gojenju gliv na takšen način je potrebno natančno upoštevanje napotkov. V nasprotnem primeru nas lahko hitro doleti neuspeh. Največkrat težavo povzročajo druge plesni (pravimo jim kontaminante), ki se razrastejo na substratu, preden ga v celoti preraste micelij bukovega ostrigarja. Če opazimo, da je substrat med preraščanjem splesnel je potrebno celotno vsebino vreče zavreči in začeti znova. Da to preprečimo, je najpomembnejše, da med pasterizacijo celoten volumen substrata doseže temperaturo 75 °C. Drugi pomemben dejavnik je količina inokuluma, ki smo ga uporabili za naceplanje substrata. Kot že napisano, vsako zrno predstavlja točko iz katere bo začel micelij izraščati v vse strani. Več takšnih točk imamo, hitreje bo micelij prerasel substrat. Ker glivni micelij tekmuje z ostalimi mikroorganizmi, ki so prisotni v substratu, je čas ključnega pomena. S pasterizacijo smo vse aktivne mikroorganizme odstranili iz substrata (razen njihovih spor) in s tem dali veliko prednost ostrigarju pred temi mikroorganizmi. Torej, več časa traja, da micelij preraste substrat, večja je možnost, da imajo ostali mikroorganizmi čas, da začnejo rasti iz spor in tekmovati z micelijem ostrigarja. 

Še ena nadloga, ki nam oteži vzgojo gob so mrtvaške mušice (ang. fungus gnats). V substrat izležejo jajčeca, njihove ličinke pa se prehranjujejo z glivnim micelijem. Poroti tem mušicam se žal težko borimo, saj bi morali za njihovo odstranitev uporabiti strupe (npr. Biokill), česar pa ne želimo uporabljati na gobah, ki bodo postale naša hrana. Najbolj pomaga, da po tem, ko se naše vreče z bukovim ostrigarjem izrodijo, počakamo kakšen teden, preden v isti prostor damo nove vreče. Delno rešitev predstavljajo lepljive plošče za mrčes. 

Koliko bo pridelka bukovega ostrigarja?

Iz pol kile suhe slame lahko pričakujemo okoli en kilogram svežih ostrigarjev. 

Kje dobiti micelij bukovega ostrigarja?

Micelij bukovega ostrigarja lahko kupite v različnih specializiranih spletnih trgovinah, tako v Sloveniji, kot v tujini. Po predhodnem dogovoru, pa ga lahko dobite tudi pri meni ali na mojih delavnicah o vzgoji gob.