Cikovt

Turdus philomelos
Cikovt je srednje velik predstavnik družine drozgov. Ime je dobil po značilnih kratkih klicih, največkrat v letu ali takrat, ko vzleti. Ljudsko je pogosto imenovan kar drozg.

Kako se oglaša cikovt

Skrbno prisluhni spodnjemu zvočnemu posnetku, da prepoznaš, ali je cikovt v bližini tvojega vrta.


Avtor zvočnega posnetka je Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije


Cikovt je znanilec pomladi

Pomlad je še obotavljiva, kajti zima še vedno kaže ostre zobe. Vendar se dan daljša in kljub nizkim temperaturam se življenje pričenja prebujati. Prvi nas s svojo preprosto in samoumevno ljubkostjo razveselijo zvončki in trobentice, pritegne pa jim tudi ptičji svet. Ne toliko z barvami, kot s pesmijo, ki se dotakne tudi človeških čutov, čeprav himna ljubezni pernatih pevcev še zdaleč ni namenjena njim. Z vrha bližnje smreke se razlega zvonki in glasen napev. Med posameznimi kiticami pevec umolkne, kot bi prisluhnil, kaj misli o njegovi umetniji okolica, kar doda nastopu pridih svečanosti. Že po kratkem predahu se odločna, življenja polna melodija zopet razlega. Naznanja nam pričetek vedrejših dni, zato nas ne more pustiti brezbrižne.

Njegove pevske sposobnosti so mu dale ime v večini jezikov (angleško ga imenujemo Song trush). Pevski talent pa je bil tudi kriv, da so ga nekoč številni ptičarji ujetega gojili v kletkah in spreletalnicah. Poje samec, ki s pesmijo označuje svoj okoliš in vabi samico. Cikovt je selivec, ki prezimuje v sredozemskih deželah, torej se na pot ne odpravlja tako daleč, kot se lahko nekatere druge vrste ptic. Posamezni ostanejo preko zime celo doma. Med selivci je med prvimi, ki se vrne iz toplih krajev, zato lahko njegovo pesem poslušamo že zgodaj v februarju.

Življenjsko okolje cikovta

Cikovt glede življenjskega okolja ni posebno izbirčen. Najdemo ga v gozdovih, zlasti tistih z bujno podrastjo, v odprti pokrajini pa se bo naselil tam, kjer raste vsaj posamezen grm, drevo ali živa meja, ki razdeljuje polja. Tudi v mestu se dobro znajde, seveda če urbano okolje premore park, vrtove z živimi mejami in okrasnimi grmi. Samica zgradi odprto gnezdo z globoko gnezdilno globelico, ki jo na debelo obloži z ilovico, pomešano z drobci preperelega lesa, kar je značilno za to vrsto. Po tem razlikujemo cikovtovo gnezdo od podobnega kosovega, ki je znotraj brez ilovnatega ometa. Gnezdo je zgrajeno iz suhe trave in listja, največkrat na osamljeni majhni smreki, v mestih pogosto v živi meji. Ilovnata obloga gnezdilne kotanje je tako čvrsta, da lahko cikovtovo gnezdo kljubuje vremenskim neprilikam še nekaj let, preden dokončno razpade. Gnezdo je seveda namenjeno samo za eno gnezditev.

Prehranjevanje

Cikovt se prehranjuje z deževniki, žuželkami in njihovimi razvojnimi oblikami in polži. Ko zorijo plodovi grmovnic, se hrani tudi z njimi, podobno kot drugi predstavniki drozgov. Za cikovta je prav poseben in edinstven način prehranjevanja s polži v hišicah, ki se pri drugih vrstah ne odraža. Polže v hišicah enostavno razbija na trdih predmetih, ki jih najde v okolici, na tako imenovanih nakovalih. Cikovtovo nakovalo je navadno kamen, ki izstopa od mehke gozdne podlage. Sčasoma se lahko v takšnih "jedilnicah" nabere lepo število praznih polžjih hišic, ki nemo govorijo o cikovtovem apetitu. Tudi v sušnem obdobju, ko je težko izbrskati sočne deževnike, so polži odlično nadomestilo. Na našem domačem dvorišču cikovt razbija polže vsevprek na betonskem tlaku, zato so razbite polžje hišice raztrosene vsepovsod, ne samo na enem mestu. Njegovo iznajdljivost pri razbijanju polžjih hišic največkrat spoznavam v času gnezdenja, ko hrani svoje mladiče.

Ko je pred nekaj leti sneg pokril cvetočo spomladansko naravo, sem opazoval nekaj ptic, ki so na kopnih delih v gozdu mlatile polže kot za stavo. Nasploh je cikovt vrsta, ki ne more ostati neopažena, če živi v naši bližini, začenši z odločno odmevajočo pesmijo in z neutrudnim iskanjem hrane ter skakljanjem po travi, kjer nenehno stika za deževniki. Ko mladiči zapustijo gnezdo, jih srečujemo na vsakem koraku, saj pri nas nimamo domače mačke, ki bi jih ogrožala.

Cikovt na sonaravnem vrtu

Na vrtu se cikovt počuti domače. Večino hrane najde na tleh, kjer brska za deževniki, s kot pinceta pretanjenim kljunom pa iz obdelanih tal zlahka potegne strune ali ličinke hroščev pokalic in ogrce. Spomladi in zgodaj poleti nam njegova vedra pesem pričara edinstveno zvočno kuliso, prikupno zaupljiv ptič pa nam bo pri naših vrtnih opravkih neštetokrat prečkal pot. Na njegovo prisotnost zelo vplivajo tudi vrtne nasaditve. V sterilne vrtove bo zašel zgolj naključno, v sonaravno obdelanih pa bo redni stanovalec in gnezdilec. Cikovt je pogost plen domače mačke. Posebej izpostavljena mačkam je njegovo gnezdo in izpeljani mladiči, ki so lahek plen tudi drugim plenilcem. Ko zorijo plodovi grmovnic, se cikovt z veseljem odzove povabilu. Dokler kljuva temne plodove kaline in živordeče, v šopih viseče plodove češmina, ga z veseljem opazujemo, ko obiskuje zoreči rdeči ribez in prvo grozdje, pa naše navdušenje nad njegovo ješčnostjo nekoliko splahni. Vendar se najdemo tudi takšni, ki se ob tem le namuznemo. Pripravljeni moramo biti tudi deliti.


 

O avtorju prispevka

Ivan Esenko

Pisatelj, fotograf in v splošnem rečeno izjemen opazovalec Narave. Posebno dejaven je pri proučevanju živalstva in njegovega pomena v vrtni ekologiji. Več let je bil zaposlen v čebelarstvu, aktivno se ukvarja s pticam in netopirji ter je aktivni član mnogih društev. Trenutno je najbolj aktiven v ZOO Ljubljana.