Življenjski prostor in življenje stržka
Stržek (Troglodytes troglodytes) je drugi najmanjši evropski ptič. Njegova majhnost pa ni edina lastnost, ki bo pritegnila našo pozornost. Pravzaprav sploh ni pravi Evropejec. V naše loge je prišel iz Amerike med zadnjo poledenitvijo, ko sta bili obe celini povezani s kopnim. Cel kup posebnosti je značilnih za malčka, ki si je zbral za svoje življenjsko okolje gozd, rečni breg in grmičasto pokrajino. Vezan je predvsem na vlažna okolja, kjer živi veliko členonožcev, glavna stržkova hrana. Praktično ga ni potočka, kjer se ne bi smukal med vejami obrežnega rastlinja in stikal med suhimi vejicami naplavljenega dračja. Stržek je odličen pevec. S pesmijo zaznamuje svoj okoliš že sredi zime, ko vladajo najnižje temperature. Človek kar ne more verjeti, da lahko tako majhen pevec izvabi iz svojega grla tako glasen napev in to celo tedaj, ko drugim prebivalcem gozda hodi po glavi vse drugo prej kot prepevanje.
V zimskem času stržki spijo v skupnih prenočiščih. Na ta način zmanjšajo telesno površino in povečajo maso, da lažje ohranjajo telesno temperaturo. Kljub temu ostre zime utrnejo življenje številnim stržkom. Kruta zimska selekcija lahko populacijo celo več kot prepolovi, vendar mali stržki prihodnje leto presenetljivo hitro nadomestijo izgube, ki so jih utrpeli preteklo zimo. Znanstveno ime stržka označuje za prebivalca podzemlja. Res se rad zateče v luknje v zemlji, zlasti kadar mu preti nevarnost. V obrečnem okolju se stržek zadržuje v naplavljenih kupih dračja, kadar pa zapade sneg, rad izgine v luknjah v snegu, ki jih je stalil puhteč topel zrak z gnijočih kupov rastlinja.
Samec živi v skupnosti z več samicami. Zgodaj spomladi prične z gradnjo tako imenovanih spalnih gnezd, ki jih tudi potem, ko so končana, nenehno dograjuje, obnavlja in dodaja nov material. Mošnjasta gnezda gradi iz mahu največkrat med razkrečenimi koreninami dreves, na skalni polici ali na hišnemu tramu. Z gradnjo gnezd zaznamuje svoj okoliš in privablja samice. Gnezda uporablja tudi za prenočevanje. Ko se samica odloči za katero izmed samčevih gradbenih umetnij, ga znotraj obloži z živalsko dlako in ptičjim perjem, nato pa v njem poskrbi za naraščaj. Samec ji pri tem bore malo pomaga, temveč se vse čas trudi s privabljanjem drugih samic. Posamezni snubci so lahko zelo uspešni. Privabijo lahko več samic, ki gnezdijo v različnih časovnih obdobjih, zato lahko na območju enega samca v istem času najdemo valečo samico, drugo z že izpeljanimi mladiči in tretjo, ki hrani komaj izlegel naraščaj.
Verjetno je takšen način način razmnoževanja kot ena od rešitev pokrivanja zimskih izgub. Na število uspešno izpeljanih gnezditev pa vsekakor vpliva tudi količina hrane, ki jo je moč najti na posameznem območju. Na suhih področjih stržka skorajda ne bomo našli, medtem ko je v vlažnih področjih razmeroma pogost. Stržka seveda ne bomo nikoli videli v jatah, saj je zakrknjen samotar. Druži se zgolj v družinskih razkropljenih jatah in manjših zimskih skupinah, ki pa se snidejo šele ob večernem mraku, ko družno prenočujejo.
Stržek na sonaravnem vrtu
Stržek se v človekovi družbi dobro počuti. Okolje, ki si ga je priredil človek mu ustreza, če je le dovolj bogato z rastlinjem, zlasti z grmovnicami. Posebno ljube so mu žive meje, ki mu služijo kot prometnice, po katerih pritajeno premaguje svoje poti. Poleg tega se v živih mejah zlahka najde kaj za vedno lačen stržkov kljun. Če vrt premore mlako, bogato zaraslo z obrežnim rastlinjem, bomo stržka zagotovo dobili v goste. Lahko pa ga privabimo tudi z gnezdilnico. To je mošnja spletena iz orlove praproti, obešena pod napušč. Prostornina tako izdelane gnezdilnice je obsežna toliko, kot je približno velika stisnjena moška pest. Če stržek prebiva v vaši bližini, se bo povabilu odzval nemara še istega dne, ko boste gnezdilico namestili na svoje mesto. Priča boste živahnemu življenju malega trubadurja, ki nikdar ne miruje. V času gnezdenja in tudi sicer je lahko presenetljivo zaupljiv. Fotografija v prispevku so nastale brez rabe fotografskega šotora. Stržka sem fotografiral iz razdalje dveh metrov, ne da bi se pri tem poslužil kakršnegakoli kritja. Mali sosed včasih zaide celo v našo hišo ... Res pa je, da pri nas nimamo mačke. Domače mačke pospravijo v mestih zelo veliko stržkov, posebno komaj poletelih mladičev, ki so sprva zelo nebogljeni. Vsako leto pri nas doma gnezdijo vsaj tri samice. Gnezdenje spremljam od maja do konca julija, kar pomeni, da ima ta vrsta velik časovni razpon gnezdenja.
Ko pričakujemo od življenja največ, ugotovimo da nas lahko do nedavna neopazne in navidez nepomembne stvari lahko še najbolj razveselijo. Študija o stržku, ki ga preučujem že več kot pet let zdržema, postaja zanimivo delo, podkrepljeno predvsem od opazovalskih izsledkov te vrste. Majhen ptiček me je naučil predvsem dobrega opazovanja.
