Življenjsko okolje škorca
Pesem škorca je prikupna zmešnjava škripajočih in klopotajočih zvokov, med žlobudrav napev pa je vpletena pesem drugih ptic in tudi drugih zvokov, ki jih ta živi magnetofon pobere v okolici. Tako lahko z drevesa nad vami zatuli avtomobilska sirena ali zazvoni mobilnik, zakvaka žaba in zalaja pes. Ob petju pevec trepeta s povešenimi perutmi. Najboljši način spoznavanja s škorci je opazovanje pri gnezdu. Kot duplar se največkrat odloči za duplo, ki ga je je iztesal veliki detel. Takšno domovanje ima ravno pravšnjo prostornino in vhodno odprtino. Ker detlovih dupel ni toliko, da bi jih bilo dovolj za vse škorce, pridejo prav tudi druga gnezdilna mesta. To so lahko vrzeli pod strešnikom ali podobna mesta, ki jih ponujajo zgradbe, še najraje pa se bo odločil kar za gnezdilnico. Gnezdilnica za škorca ima vhodno odprtino 50 mm, njena prostornina pa je vsaj za tretjino večja od tiste, ki je namenjena manjšim vrstam. Tradicija nameščanja škorčnic v sadovnjake je stara že stoletja, saj so se ljudje že v starih časih zavedali pomena teh ptic na vrtu, polju in v sadovnjaku. Škorci so družabni in med sabo nenehno povezani. Pari, ki gnezdijo v bližnji soseščini, vzdržujejo stike tudi med gnezdenjem. Ko jim preti nevarnost, družno opozarjajo nanjo in skušajo pregnati vsiljivca oziroma napadalca. Ko mladiči zapuščajo gnezdo, jih bodrijo tudi drugi škorci v sosedstvu, ne samo njihova starša. Zelo razvit socialen omogoča škorcem preživetje in složnost v velikanskih jatah jeseni, ko se nenehno iščoč hrano spreletavajo po zelo širokem območju. Hrano iščejo v glavnem na tleh, kjer z razmeroma močnimi nogami zlahka merijo razdalje po travnikih in poljih in stikajo za talnimi žuželkami in polži. Lovijo vse od bramorjev in kobilic do polžev, tudi slepce in deževnike. S sunkovitimi gibi glave s kot pinceta prefinjenim kljunom energično pretaknejo tla, zlasti travno rušo in v hipu potegnejo ven neprevidnega hrošča ali gosenico, v vlažni travi pa konča v njihovih kljunih mnogo polžev. V negnezditvenem obdobju se škorci v jatah družijo z vranami.
Prehranjevanje
Še najbolje bomo spoznali njihov jedilnik ob gnezdilnici, kamor starša odraščajočim mladičem marljivo prinašata raznoliko hrano. Tedaj se šele zavemo pomena škorcev in jim lažje odpustimo njihove obiske v češnji ali vinski trti. Škorci namreč jedo tudi sadje in različno jagodičevje, zato lahko ogrozijo vinograd ali nasad češenj, kadar ga obiščejo v večjem številu. Pravzaprav jih večina ljudi pozna samo po tej navadi, da pa pospravijo velikanske količine členonožcev in mehkužcev, pa navadno še opazijo ne. Škorce odvračamo od pridelka z mrežami in strašili, ki pa jih pametni ptiči kmalu prepoznajo kot nenevarne, zato jih moramo večkrat zamenjati z drugimi ali prestavljati.
Škorec na sonaravnem vrtu
V vrtnem okolju veliko škorcev konča zaradi zastrupitve z zastrupljenimi bramorji in drugimi žuželkami. Bramorji so njihov pogost plen, zato ne gledajo ravnodušno na zastrupljene, ki tavajo po površini, kajti od strupa omamljeni vedno zapustijo svoje rove. Lahko dostopna zastrupljena hrana pa seveda pomeni škorcem njihov konec. Kljub temu, da na našem domačem vrtu ne vladajo pesticidi, pa je v letih stalnega opazovanja propadlo kar nekaj celotnih legel teh ptic, kajti škorci letajo po hrano za mladiče tudi zelo daleč. Značilno za pogine zaradi uživanja zastrupljenih velikih žuželk je, da propadajo gnezda že skoraj godnih mladičev, ki se hranijo z večjim plenom, saj so sposobni uživati večje zalogaje od goličev.
V severni Afriki lovijo škorce, ki prezimujejo v teh krajih z velikanskimi mrežami in kot delikateso prodajajo na tržnicah. Tudi v evropskem Sredozemlju tradicija lova na škorce kot tudi na druge ptice pevke še ni zamrla. Pravi čudež preživetja nam predstavljajo, zato vsaj mi glejmo nanje z drugačnimi očmi, predvsem kot pomembne v življenjskem krogu, ki nas obdaja. V času spomladanskih ljubezenskih ritualov pa bodo s pesmijo in posnemanjem glasov zabavali tudi nas.
