Lesna sova
Strix aluco
Lesna sova je nočna plenilka, ki se je življenju v temi odlično prilagodila. Lovna uspešnost mačk dobesedno zbledi ob sovji. Moramo vedeti, da vse vrste naših sov veljajo za uspešne lovce glodavcev, vegetarijanke med njimi zagotovo ne bomo našli.
Kako se oglaša lesna sova
Skrbno prisluhni spodnjemu zvočnemu posnetku, da prepoznaš, ali je lesna sova v bližini tvojega vrta.
Avtor zvočnega posnetka je Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Sova in človek
Pravzaprav jih skoraj vedno povezujemo s smrtjo. Ko iz nevidne teme zadoni njihova turobna pesem, nas neprijetno spreleti srh, nekoga celo groza. Odvisno od tega, koliko so se nas prijele vraže in pripovedi o teh ponočnjakinjah, ki bojda naznanjajo smrt ali jo lahko celo prikličejo. V dobi tehnološke revolucije, ko je internet napravil svet majhen in ko se nam vsepovsod vsiljujejo informacije, med njimi tudi dobrodošle, se miselnost ljudi do teh skrivnostnih bitij ni kaj bistveno spremenila. Sove pri nas na žalost še vedno spadajo med neprijetne živalske vrste.V grški mitologiji predstavlja sova spremljevalko boginje Atene ali jo celo pooseblja. Tudi druge kulture in mitologije so več ali manj naklonjene tem pticam. Opevajo njihovo misterioznost, življenjsko moč in preudarnost, nekatere tudi žensko energijo in pogum. In seveda modrost.
Splošno o sovah in njihovem življenju
Sove (Strigiformes) so nočne plenilke, ki so se življenju v temi odlično prilagodile. Njihove oči so bistveno občutljivejše za zaznavanje svetlobe, saj imajo nekatere vrste trojno in celo večje število svetlobnih receptorjev, kot jih imajo oči dnevnih ptic, zato so sposobne loviti tudi v nočeh, ko ne sveti luna. Seveda so v absolutni temi tudi one slepe. Sove imajo oči nameščene spredaj na glavi, podobno kot ljudje. To jim omogoča natančen pogled in odlično presojo oddaljenosti plena, kar jim poveča lovno uspešnost. Ker nimajo gibljivih oči, to nadomestijo z okretnim vratom, kajti glavo lahko zasukajo tudi za 270 stopinj. »Človeški« videz obraza sov poudari še lastnost, da lahko dvigajo in spuščajo zgornjo očesno veko. Kljub temu da podnevi dobro vidijo, jih bleščeča dnevna svetloba moti, zato ob dnevnem spanju in počitku motrijo okolico le skozi priprte oči.
Učinkovita podpora dobremu nočnemu vidu je sluh, ki je za sove prav tako prispodoben, kot njihov vid. Perje, ki pokriva sovji obraz je raščeno tako, da usmerja zvok k ušesom, ki na ta način sprejmejo tudi najtišje glasove v okolici. Odlične čute pa podpira tudi neslišen sovji let, ki ga omogočajo puhasti zaključki robov njihovih peruti, kateri služijo kot blažilci zvoka. Ko sovi ob vsem naštetem uspe zalesti plen in ga napasti, pridejo do veljave njen kljun in kremplji, ki žrtev običajno prebodejo in takoj ubijejo. Z navzdol ukrivljenim kljunom, kakršnega imajo tudi dnevne ujede, sova z lahkoto raztrga plen, medtem ko ga drži z ostrimi kremplji. Ena od značilnosti teh ptic je tudi ta, da prične samica z valjenjem jajc takoj potem, ko znese prvo jajce, kar ima za posledico, da so mladiči v gnezdu različnih starosti, z dvodnevno razliko. Mladiči so deležni skrbi staršev še dolgo potem, ko zapustijo gnezdo.
Prehranjevanje
Kadar omenimo regulacijo števila malih glodavcev, najprej pomislimo na domače mačke, ki lovijo miši, voluharje, travniške in poljske voluharice, torej skupino sesalcev, ki nam ogrožajo pridelek na vrtu ter predstavljajo nadlogo v stanovanjskih in drugih objektih. Vendar lovna uspešnost mačk dobesedno zbledi ob sovji. Moramo vedeti, da vse vrste naših sov veljajo za uspešne lovce glodavcev, vegetarijanke med njimi zagotovo ne bomo našli. Ker vse vrste, razen velikega skovika, ki se jeseni seli v Afriko ostanejo v naših krajih celo leto, ves ta čas uspešno uravnavajo število naštetih vrtnih nadlog, vštevši podgane. V času vzreje mladičev število njihovih lovskih poletov naraste do tolikšne mere, da človek kar ne more verjeti, da je toliko kosmatih bitij tiho in neopazno živelo v njegovi bližini.
Ko pade noč, namreč tudi glodavci zapustijo svoja skrivališča in se odpravijo iskat hrano, zato so sove še toliko bolj uspešne od dnevnih plenilcev. V obdobju vzreje naraščaja se nekatere vrste sov pogosto odpravijo na lov celo podnevi. Kljub temu, da ne veljajo ravno za pogoste ptice, nekaj vrst se je celo znašlo na listi ogroženih, pa so se nekatere med njimi prilagodile tudi bližini človeka. Posebno rade zaidejo v človeška naselja na podeželju, sovje skovikanje in hukanje pa vas bo lahko presenetilo celo v glavnem mestu. Marsikdo se bo vprašal, kaj išče sova v Ljubljani ali v katerem drugem večjem mestu. Hrane se ji tu ne manjka, saj so smetnjaki ponoči oblegani od miši in podgan.
Največkrat bomo naleteli na lesno sovo (Strix aluco), ki je najbolj pogosta in prilagojena bližini človeka, čeprav je njeno prvotno življenjsko okolje gozd. Kasneje se je privadila življenju v kulturni pokrajini, nato pa še urbanem okolju, saj kot gnezdilka ni posebno izbirčna glede prostora, kjer bo poskrbela za naraščaj. Predvsem pa jo njena nenehna pota v iskanju hrane privedejo v najbolj nenavadna področja. Ker to vrsto zelo dobro poznam, lahko kar iz lastnih izkušenj povem, da spomladi lovi celo podnevi. Naš par lesnih sov namreč gnezdi le nekaj metrov od okna spalnice, kar pomeni da sem bil ničkolikokrat priča lovskemu uspehu te sove, celo vrsto plena sem lahko določil v njenih krempljih, tako blizu je hranila svoje mladiče.
Spoznal sem se tudi s srčnostjo teh ptic, ki brez pomišljanja planejo v človeka, kadar menijo, da so njihovi mladiči v nevarnosti. Tudi velikega skovika (Otus scops) bomo lahko poslušali v mestih, celo v Ljubljani. Pri velikem skoviku je velik samo prvi del njegovega imena: komaj tolikšen je kot škorec, njegovo glavno hrano pa predstavljajo velike žuželke, zato se seli v Afriko, ker bi tovrstno hrano pozimi pri nas zaman iskal.
Lesna sova na sonaravnem vrtu
Lesna sova se rada odzove ponujeni gnezdilnici. To je lahko tudi v star lesen sod, ki ga boste namestili na višjo vejo drevesa tik ob deblo, vanj pa boste v zgornjem delu izrezali odprtino 15x 15 cm. Tudi na podstrešjih pogosto gnezdi, zato je priporočljivo da na opažu podstrešja pustimo večjo luknjo, ki ji bo omogočala dostop na podstrešje. Tam bo največkrat gnezdila kar na golih tleh, podobno kot v drevesnem duplu ali v gnezdilnici. Ne bo vam žal. Dobili boste zaveznika, ki vas bo povrhu vsega še navduševal s svojimi življenjskimi navadami. Prepričali se boste, da ljubkost puhastih mladičev lesne sove ne zaostaja za ljubkostjo mladih mačk. Seveda sovji mladiči niso igrače, zato jih ne bomo nadlegovali. Lahko pa jih bomo opazovali potem, ko bodo zapustili gnezdo, saj se še dolgo časa potem zadržujejo po okoliškem drevju, kjer jih starši hranijo. Veliko sov pogine zaradi zastrupitve. Deratizacije in zastrupljanje poljskih glodavcev pomorijo tudi veliko njihovih plenilcev in sove niso tu nobena izjema. Torej se bomo za preganjanje glodavcev na vrtu raje odločili za sodelovanje z naravo, kot za rabo strupov.
Ivan Esenko
Pisatelj, fotograf in v splošnem rečeno izjemen opazovalec Narave. Posebno dejaven je pri proučevanju živalstva in njegovega pomena v vrtni ekologiji. Več let je bil zaposlen v čebelarstvu, aktivno se ukvarja s pticam in netopirji ter je aktivni član mnogih društev. Trenutno je najbolj aktiven v ZOO Ljubljana.