Življenjsko okolje kosa
Kos (Turdus merula) je prebivalec gozdov z vlažnimi tlemi, parkov, živih mej, pokopališč in vrtov. Tudi na poljih, kjer se najde vsaj posamezno drevo ali nekaj grmov, se dobro počuti. Postal je celo prebivalec velemest. Če velja za tiste, ki živijo v svojem prvotnem, gozdnem okolju, da so zelo plahi, pa to še zdaleč ne pomeni za mestne kose. Presenetljivo domači so in zaupljivi, osvojili so parke in mestne vrtove, pozimi pa obiskujejo tudi ptičje krmilnice. Zaradi uspešnosti pri izkoriščanju virov hrane in prilagodljivosti pri izbiri mest za gnezdenje, so postali številni in samoumevni del urbanega sveta ptic.
Kos je zagotovo med našimi najpogostejšimi vrstami ptic. Perje odraslega samca je značilno črno, kljun ima rumen, prav takšna pa sta tudi kolobarja, ki obdajata oči. Perje nima leska. Samci so v svojem prvem letu življenja brez omenjenih rumenih oznak, kljun pa imajo črn. Samica je temnorjava z zamolklimi progami na oprsju in trebuhu. Pri kosih lahko pogosto opažamo tudi albine in delne albine. Kos se zadržuje pretežno na tleh in v nizkih vejah grmovja. Na tleh ne hodi temveč skaklja. Ko priskaklja na določeno mesto ali takrat ko pristane, vedno privzdigne rep. Oglaša se s kratkimi odrezanimi klici, na nevarnost pa opozori s predirljivim visokim piskom. Najbolj znana je njegova pesem, ki se oglasi že zgodaj spomladi. Pesem kosa ljubitelji ptic pogosto postavljajo celo pred slavčevo, zato so ga v preteklosti gojili v kletkah. Ponekod so ga naučili peti različne druge napeve, ki sicer niso sestavni del njegove pesmi. Danes ko ljudje vemo, da ptič najlepše poje v naravi, ne pa v kletki, je to k sreči le še spomin. Na dejavnost spolnih žlez vpliva pri kosu tudi dolžina dneva, zato mestni kosi zaradi javne razsvetljave pričnejo peti prej kot tisti v gozdu.
Kos zgradi gnezdo nizko v grmu ali med koreninami drevesa včasih tudi v ježi nad gozdno potjo. Gnezdo je trdno zgrajeno iz korenin in bilk, med katere vpleta mah. Med gradbeni material meša mokro zemljo, ki jo prinaša v kljunu, gnezdilno kotanjo pa na koncu fino obloži z drobnimi koreninicami. Samica znese štiri jajca, ki jih večinoma vali sama, samec jo pri tem le redko zamenja. Gnezdenje lahko par enkrat ali celo dvakrat ponovi, kar je odvisno od temperature in razpoložljive hrane.
Prehranjevanje
Glavna hrana kosa so deževniki, talne žuželke in polži, manjši plazilci in dvoživke, sadje in plodovi grmovnic. Na bregu Cerkniškega jezera sem iz kanuja opazoval kosa, ki je ubil odraslo zeleno žabo in se potem hranil z njeno drobovino, na domačem vrtu pa je vpričo mene le nekaj metrov stran uplenil slepca v travi. Torej je njegova hrana zelo raznolika, kakor tudi način prehranjevanja. Deževnika potegne iz zemlje tako, da ga s kljunom vleče, z nogami pa se pri tem trdno upre v tla. Na tleh, ki jih pokriva suho listje, kos najprej razbrska tla z nogami, nato pa s kljunom pobere vse užitno, kar se je znašlo na odstrti podlagi. Pri tem ga lahko slišimo zelo daleč. Glasno šelestenje listja, ki ga z brskanjem v suhem listju povzroča, bi človek prisodil bistveno večji živali kot je on.
Kos na sonaravnem vrtu
Kos se na vrtu odlično znajde. Živa meja mu pomeni zavetje in prostor za gnezdenje, medtem ko na trati brska za deževniki in drugo hrano. Pri iskanju hrane je posebno dejaven v dežju, ker takrat polži in deževniki prilezejo na površje. V sadovnjaku se rad zadržuje celo leto, jeseni pa ga privabi zlasti zrelo sadje. Najraje kljune v tista jabolka, ki so padla z drevesa ali v prezrelo sadje. Kos ima rad maline in ribez, kjer lahko včasih postane nadležen. Najboljša zaščita pred njegovimi obiski je mreža. V ptičji krmilnici je pogost gost. Rad ima sadje, ki mu tudi nagnito ne škoduje, pa tudi tisto, ki zmrzne mu ne dela težav, saj mu takšnega v zimskem času ponuja tudi narava. Kos pozimi obožuje kruh. Kruh ne sme biti predolgo na mrazu, ker zmrznjen škoduje njegovim prebavilom, zato ga hranimo z njim v manjših količinah. Kruh pticam ponudimo večkrat na dan, zato da ne ostaja in se kvari. Kos ima rad tudi loj, občasno pa se loti tudi sončničnega semena, ki ga za razliko od manjših ptic pevk, ki ga izluščijo, pospravi kar celega, z lupino vred. Kos nas bo največkrat presenetil s svojim gnezdom, ki ga bo zgradil na najbolj nepričakovanih mestih: v cvetličnem lončku na oknu, v vedru v drvarnici, v skladovnici drv ali na zidni legi. Pri nas doma je letos gnezdil v butarah.
