Prehranjevanje in življenjsko okolje kanje
Ljudje smo praktična in vase zaverovana bitja. V naravi cenimo samo tisto, kar nam pride prav in preganjamo vse kar nas kakorkoli moti. Smo ujetniki svojega načina razmišljanja in si naravo že od nekdaj prirejamo po svoje. Kanja je vsekakor med tistimi bitji, ki so jim naklonjeni tudi praktično misleči, saj so njena glavna hrana namreč glodavci. Na polju opreza za voluharji in drugimi predstavniki tega rodu, lovi miši in podgane in si sem ter tja privošči mladega zajca. Je ključna uravnalka števila malih glodavcev in zato nepogrešljiva. Njen priljubljen lov je s preže. Čokato ujedo ki na videz čemerno in zamišljeno poseda na vzvišenem mestu poznamo vsi, manj pa poznamo kanjo takrat, ko lovi v letu. Obvlada tudi ta način lova, vendar tako lovi redkeje.
Kanja lahko podobno kot postovka lebdi v zraku in motri tla pod seboj. Takšnega lova se posluži ob ugodnem vetru, ki ji omogoči lebdenje na mestu. S svojimi širokimi perutmi uspešno izkorišča vzgornik. Jadra lahko ne da bi enkrat trenila s perutmi in se ob dolgotrajnem vzgorniku povzpne tako visoko, da nam naposled izgine iz vida. Njeno lovno uspešnost omogoča odličen vid. Kanjino ostro oko zmoti že najmanjši gib v travi. Opazi tudi naraščajoč kup prsti, ki ga nariva iz globine voluhar. Poleti v hipu tja in pričaka glodavca, ki se ne nadeja takšnega sprejema.
Kadar boste opazili kanjo na tleh, bo zagotovo pri takšnem opravilu. Budno spremlja dejavnost glodavcev pod zemljo in prestreže vsako najmanjše znamenje o tem, da se prebivalec podzemlja bliža površju. Posebno dejavna je kanja pred dežjem, zato je že od nekdaj spadala med tiste živalske vrste, ki napovedujejo vreme. Glodavci in krt postanejo pred padavinami živahnejši, saj jih lahko večje količine vode s tem ko poplavijo določena področja ogrozijo. Posledično se temu odzovejo tudi plenilci, kar se odraža po njihovi povečani dejavnosti. Kanja je prehranska oportunistka. Ne samo da je plenilka, ki je uspešna tudi v lovu na plazilce, v stiski se loti tudi mrhovine. Zaradi tega nehote opravlja vlogo sanitarke, ko ob cestah stika za živalskimi žrtvami prometa. Posebej v zimskem času jo bo pritegnila poginula srna ali zajec. Pozimi jo lahko privabimo v sadovnjak z mesom in lojem, obešenim na drevo, da do njega ne pridejo psi in lisice. S takšnim dejanjem jo privadimo na prostor, ki bo v toplejšem delu leta postal njeno lovišče.
Kanja na sonaravnem vrtu
Kmetje in vrtnarji pa se vse premalo zavedajo pomena te ujede. Pred leti, ko so v sadovnjakih škropili z Endrinom, kontaktnim strupom za toplokrvne živali, je bila kanja kot vsi drugi plenilci na robu preživetja. Strup so uporabljali predvsem veliki kmetijski kombinati, ki so v sadovnjakih škropili s to udarno kemikalijo, ki je pokončala praktično vse živo. S prepovedjo uporabe tega strupa se je stanje izboljšalo, izkušnja pa nas poduči kakšne posledice ima aroganten in enostranski odnos do narave. Osveščeni poljedelci v razvitejših državah postavljalo kanjam preže. Preža za kanjo je drog ali lata s prečko na vrhu, postavljena na polju. Takšna preža ne bo samevala. Podnevi bo nanjo sedala kanja, pa tudi postovka, ponoči pa lesna sova. Glodavcem se v tem primeru slaba piše. Da kanja rada obišče prežo, izhajam povsem iz lastne izkušnje.
Naslovna fotografija kanje na preži v prispevku je bila posneta kar z domačega balkona. Le 15 metrov je oddaljena od hiše, dvignjena nekaj metrov nad krošnjami jablan v sadovnjaku. Odkar je v našem sadovnjaku preža za kanjo, voluharja skorajda ne zasledimo več ... Privabljanje kanje in drugih plenilskih vrst je del sonaravnega pridelovanja hrane, preža za to ujedo pa cenovno ne pomeni nobene težave, saj jo lahko vsakdo z malce spretnosti naredi brez da bi mu bilo treba seči v denarnico.
