Taščica
Erithacus rubecula
Taščica je lahko prepoznavna in pogosta. Najdemo jo v gozdu in v grmičasti pokrajini, odlično se počuti v obrežni zarasti rek in drugih vodotokov. S človekom se je že davno spoprijateljila in se naselila v njegovo neposredno bližino: v parke, na pokopališča in vrtove.
Kako se oglaša Taščica
Skrbno prisluhni spodnjemu zvočnemu posnetku, da prepoznaš, ali je taščica v bližini tvojega vrta.
Taščica je drobna ptica pevka
Ni jih malo, ki so mnenja, da je njena pesem najbolj spevna med vsemi, ki ji lahko izvabi ptičje grlo. Himna ljubezni, ki jo največkrat poslušamo v mraku ali celo v trdni noči. Otožen spev brez odločnih taktov, zasanjan in tih, vendar dobro zaznaven. Spomladi samec skorajda ne prekine s petjem. Preko celega dne se glasi njegov milozvočni napev iz grma, nemalokrat z vzvišenega mesta. Takrat ga tudi zlahka opazujemo. Drobna ptica z oranžnim oprsjem, z velikimi temnimi očmi, nenehno na preži za nevarnostjo, se glavnemu sporočilu pomladi, ljubezni, ne bo odrekla za nobeno ceno. In ko se dnevi daljšajo in se razblinijo zadnji sledovi zime in se drevje iz dneva v dan bolj zagrinja v sveže zeleno, tudi njena dejavnost z vsakim novim dnem raste in se stopnjuje. In kot je značilno za pesmi velikih pevcev: nikoli se jih ne naveličamo.
Prehranjevanje
Taščica (Erithacus rubecula) je lahko prepoznavna in pogosta. Najdemo jo v gozdu in v grmičasti pokrajini, odlično se počuti v obrežni zarasti rek in drugih vodotokov. S človekom se je že davno spoprijateljila in se naselila v njegovo neposredno bližino: v parke, na pokopališča in vrtove. Torej jo lahko opazujemo praktično vsepovsod skozi celo leto. Pozimi se našim taščicam pridružijo vrstnice s severa in Sibirije, mnogo naših pa se odpravi vse do Španije. Njen jedilnik sestavljajo žuželke in pajkovci, polži, deževniki, mokrice in stonoge. Ko v poznem poletju in jeseni zorijo plodovi grmovnic gozdnega roba, je taščica med glavnimi obiskovalci sočne gostije. Taščica uživa praktično vse plodove: rdečega drena, kaline, črnega bezga, češmina, gloga in jerebike, ki dozori nekje v sredini jeseni. Tudi sadju se ne odreče. Jabolka, ki ležijo na tleh v sadovnjaku bo obiskovala vse dokler bo še kakšno na razpolago. V zimskem obdobju uživa tudi maščobe živalskega porekla, posebej goveji loj. Za semensko hrano se ne zmeni. Njen prefinjen kljun ni prirejen za luščenje semen, pa tudi njena prebava ni kos takšni hrani.
Življenjsko okolje taščice
Taščica je zelo navezana na svoj okoliš, katerega v času gnezdenja srdito brani pred vsiljivci svoje vrste. Boji med samci so zelo ostri. Poraženec mora vedno zapustiti prostor in ga prepustiti zmagovalcu. Bojevnika sta v medsebojnem obračunu tako zagreta, da ju lahko takrat celo primemo, tako popusti njuna pazljivost. V tepežu uporabljata nasprotnika tako kljun kot kremplje na nogah. Ni čudno, da njuno perje takrat kar frči po zraku. Veliko vlogo pri izkazovanju moči in ozemeljskih pravic ima oranžno rdeča barva prsi. V času svatovanja lahko samca razdražimo že z rdečo krpico, privezano na vrvico. Zaganjal se bo vanjo in jo srdito naskakoval. Območno obnašanje taščic ima kajpada praktično težo, saj jim je gnezditveno območje tudi lovski okoliš, na katerem stikajo za drobnimi živalmi in lovijo vse, kar lahko postane hrana njihovim mladičem. Meje posameznih okolišev pogosto predstavljajo izstopajoči predmeti, zgradbe, žive meje in ograje. V neposredni bližini naše hiše na primer gnezdijo vsako leto trije pari taščic. Hiša razmejuje vsa tri območja v eni točki, ozemlja treh parov pa se vlečejo kakih 50 metrov proč od hiše proti gozdu, ki jo obdaja. Pri nas doma so gnezdeče taščice nekaj povsem običajnega. Gnezdenje teh ljubkih ptic sem lahko opazoval na okenski polici, v škarpnikih za hišo, na zidni legi čebelnjaka. Fotografije v prispevku sem zlahka nabral kar okoli domačih vogalov, saj so taščice pri nas zelo zaupljive in domače. Veliko gnezd taščic, ki gnezdijo v urbanem okolju uničijo naravni plenilci. Največkrat so to srake in šoje in kuna belica. V mestih največ zarodov uničijo domače mačke, zato je v okoliših z veliko mačk vsak poskus gnezdenja jalovo početje.
Zaradi svoje prikupnosti in pevskega talenta je ta ptica že v starih časih vzbudila pozornost ljudi in si pridobila njihovo naklonjenost. Angleži so si taščico celo izbrali za svojo nacionalno ptico! Toda primer naklonjenosti ni treba ravno iskati tam daleč na Otoku. Opis taščice v »DOMAČIH IN TUJIH ŽIVALIH V PODOBAH« je najbolje predstavil avtorja, velikana pisane besede Frana Erjavca (1834- 1887), ki se je kot majhen otrok s svojo babico celo zimo spoznaval s taščico, ki je pozimi zašla v hišo ... S slovitim orisom taščice je prepričljivo razlil svojo dušo na papir in se z doživetimi besedami vrnil v svoje otroštvo. Z opisom, ki temu sledi, pa je slovenski naravoslovni pisec in literat ptico mojstrsko predstavil kot vrsto.
Taščica na sonaravnem vrtu
S taščico živimo bolj ali manj vsi, saj nas zvedav pogled te ptice spremlja bolj kot si morda to mislimo. Je naša brhka soseda, ki nas preprosto in tiho opozarja nase. Na vrtu na katerem živijo in delajo prijazni ljudje, bo sedala na lopato, ko se bomo ukvarjali z vrtno gredo, kjer pa živijo ljudje, ki so do žive narave sovražni, se bo zgolj skrivala v živi meji. Taščica se najbolje počuti v stanovanjskih soseskah, kjer se razpredajo žive meje in se bohotijo krošnje dreves. In vrtne trate, ki niso ravno sleherni teden podležene nožu kosilnice. In seveda tam kjer vrtičkarji ne uporabljajo pesticidov. Pozimi bo zvesta obiskovalka ptičje krmilnice. Zanimale jo bodo suhe rozine in drobci loja, ki padajo s kljunov drugih ptic, ko kljuvajo pogačo. Krmilnico bo obiskala prva, v somraku novega dne, ko druge vrste ptic šele pričenjajo odpirati oči. In če boste imeli srečo, se bo uvrstila med gnezdilke vašega okoliša ...

Ivan Esenko
Pisatelj, fotograf in v splošnem rečeno izjemen opazovalec Narave. Posebno dejaven je pri proučevanju živalstva in njegovega pomena v vrtni ekologiji. Več let je bil zaposlen v čebelarstvu, aktivno se ukvarja s pticam in netopirji ter je aktivni član mnogih društev. Trenutno je najbolj aktiven v ZOO Ljubljana.