Velika sinica

Parus major
Velika sinica je najpogostejša iz rodu sinic. Kratko jo imenujemo kar sinica. Naseljuje pestra okolja, ki premorejo vsaj nekaj dreves vse od od morske obale pa do visokogorja, na celini pa jo najdemo do zadnje drevesne meje na visokem severu.

Kako se oglaša velika sinica

Skrbno prisluhni spodnjemu zvočnemu posnetku, da prepoznaš, ali je velika sinica v bližini tvojega vrta.


Avtor zvočnega posnetka je Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije


"Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička?"

Zagotovo je med najbolj prepoznavnimi vrstami ptic, ki živijo v naših krajih. Z njo se spoznavajo že otroci v svojem zgodnjem obdobju odraščanja, saj je pogosta tudi okoli naših domov, povrhu vsega pa je med najlažje opazovanimi vrstami. Njen pomen na vrtu je prispodoben, zlasti v sadovnjaku, kjer pride njena prisotnost najbolj do izraza. Drevo je njen pravi dom, tam kjer drevja ni, jo bomo zaman iskali. Posebno pomemben je njen raznovrsten jedilnik, ki ga zapolnjujejo predvsem žuželke in njihove razvojne oblike. Odkar človek goji sadna drevesa, jo skuša privabiti v nasade, saj se dobro zaveda njenega pomena v njem. Majhna ptica in človek si že stoletja delita prostor, spontano, a vendar zavestno. Vsaj z naše strani.

Velika sinica (Parus major) je najpogostejša iz rodu sinic. Kratko jo imenujemo kar sinica. Naseljuje pestra okolja, ki premorejo vsaj nekaj dreves vse od od morske obale pa do visokogorja, na celini pa jo najdemo do zadnje drevesne meje na visokem severu. Na severu živeče so selivke, naše pa so stalne in pozimi ostanejo v domačih krajih. Pojav večjega števila teh ptic pozimi torej ni naključen, saj se našim pridružijo vrstnice s severa. Opaznejše postanejo že jeseni in s svojimi značilnimi klici napovedujejo ta letni čas. Menda naj bi po tem celo dobile ime, sinice- jesenice, kot navajajo stari avtorji. Velika sinica le nerada zapusti drevo. Na tla se spusti ob iskanju gnezdilnega materiala ali ko pije vodo v luži na gozdnih tleh, sicer pa se najbolje počuti med vejami dreves. Presenetljivo zlahka jih obira, nenehno iščoč žuželke, skrite v razpokah v lubju. Spreletava se z veje na vejo, z drevesa na drevo, pri tem pa njeno budno oko nenehno opazuje okolico, saj ima mala ptica nešteto sovražnikov. Z visokim številom potomcev nadoknadi izgube, ki pa jih ne povzročajo samo plenilci, temveč tudi pomanjkanje hrane in nizke zimske temperature. Neprimerna gnezdilna mesta, ki jih velika sinica v stiski uporabi, še dodatno prispevajo k izgubam.

Življenjsko okolje velike sinice

Velika sinica je ptica duplarica, kar pomeni, da gnezdi v drevesnih duplih. Zadovolji se tudi z drugimi gnezdilnimi mesti, ki jih najde v okolici, na primer z luknjo v zidu, pogosto celo s poštnim nabiralnikom. Osnovni gnezdilni material, s katerim gradi gnezdo, je mah. Z njim zapolne duplo, v katerem pusti le toliko prostora, da je gnezdo varno oddaljeno pod vhodno odprtino. Gnezdilno kotanjo postelje s ptičjim perjem in puhom ter živalsko dlako. Spomladi lahko opazujemo sinice, ko pulijo mah iz travne ruše ali drugih razpoložljivih rastišč. V svoji delovni vnemi je ta ptica lahko zelo vtrajna. Znan je primer, ko je par z mahom zapolnil dva metra dolgo, pokonci stoječo betonsko cev premera 25 cm, da je s tem dvignil dno do ustrezne višine. V stiski lahko pri iskanju gnezdilnih mest sinice zlasti v urbanem okolju uporabijo povsem neuporabna mesta, ki se pogosto še pred izvalitvijo mladičev izkažejo za pogubna. V to jih žene razmnoževalni nagon, ki pa se seveda ne ozira na razpoložljivost dupel in drugih gnezdilnih mest v naravi. Ravno tu pa se nam ponudi priložnost, kako ji pomagati in privabiti to vrsto v bližino našega doma, vrta ali sadovnjaka. Lahko pa seveda pticam pomagamo tudi drugod, daleč od domačega plota. To pomoč predstavljajo gnezdilnice. Velika sinica je med najbolj odzivnimi vrstami, ko jim ponudimo gnezdilnico. Le ta mora imeti vhodno odprtino 30 mm. V praksi se je izkazalo, da ptice pogosto bolj kot pomanjkanje hrane tare pomanjkanje gnezdilnih mest. Vsaka gnezdilnica, ki jo bomo namestili bodisi na drevo, balkon ali pročelje hiše šteje, vedno pa je bolje, da obesimo kakšno več, s čimer zmanjšamo rivalstvo med vrstami.

Prehranjevanje

Glavna hrana velike sinice so žuželke in drugi členonožci in njihove razvojne oblike. V hladnem delu leta se prehranjuje tudi s semeni, ki vsebujejo visok odstotek maščob, v glavnem sončnično in z živalskimi maščobami. V času gnezdenja hranijo svoje mladiče predvsem z gosenicami, ki jih najdejo na drevju. Količina takšne hrane, ki jo starša prineseta svojim mladičem je velikanska. 400 in več obiskov gnezda na dan, vedno z gosenico v kljunu opravita ta čas samec in samica. Količina dnevno prinešene hrane v gnezdo preseže njuno telesno težo! Dovolj tehten razlog za to, da to ptico privabimo na vrt. Število gosenic, ki sproti izginevajo v kljunih njunih mladičev ne more preseči praga škodljivosti, temveč so le njihova hrana. Brez vsakega našega vmešavanja nam ptičji svet uravnava populacije potencialno neprijetnih vrst, ki bi nam ob podrtem ravnovesju, ki ga predstavlja odsotnost ptic uničile nasad. Ta podatek je dovolj prepričljiv, da je gnezdilnica v sadovnjaku vsaj tako pomembna, kot sta gnojenje in obrezovanje sadneg drevja. Za samico velike sinice je znano, da že jeseni in preko zime redno prenočuje v duplu ali gnezdilnici, v kateri bo prihodnjo pomlad poskrbela za svoj naraščaj. Zato je pametno gnezdilnico obesti že zdaj in si zagotoviti prisotnost sosede, ki bo naš bližnjo okolico izbrala za svoj življenjski prostor.

Velika sinica na sonaravnem vrtu

Velika sinica je med najpogostejšimi pernatimi gosti ptičje krmilnice. Ko bo zapadel prvi sneg, lahko pa tudi prej, bomo pričeli s krmljenjem ptic in z njim ne bomo prekinili vse do pomladi. Velika sinica bo navdušeno odnašala na bližnjo vejo sončnična semena in obiskovala lojevo pogačo, ki jo bomo obesili na drevo. Ne bo nam žal, pa tudi če nimamo sadnega drevja. V zimskem mrtvilu je človek vesel vsakega obiska, kaj šele tako visokega, kot je naša soseda s pridevnikom velika.

O avtorju prispevka

Ivan Esenko

Pisatelj, fotograf in v splošnem rečeno izjemen opazovalec Narave. Posebno dejaven je pri proučevanju živalstva in njegovega pomena v vrtni ekologiji. Več let je bil zaposlen v čebelarstvu, aktivno se ukvarja s pticam in netopirji ter je aktivni član mnogih društev. Trenutno je najbolj aktiven v ZOO Ljubljana.