Dvignjena greda po 4 sezonah vrtnarjenja

Selitev gred poteka tako, da iz posamezne grede izprazneva kompost (tukaj sta najbolj pridna Robi in lopata), nato pa razstaviva še okvir. Mrežo odstraniva iz spodnjega roba, iz lesa populiva klanfe in vse skupaj gredo po gredo odpeljemo na novo lokacijo. Tudi naju je zelo zanimalo, v kakšnem stanju so grede in ugotovila sva naslednje:

- Macesnov les je res obstojen sam po sebi. Nobene pretirane impregnacije ni bilo (zgolj laneno olje, ki pa ni impregnacija v pravem pomenu besede). Tudi hrastov les se je pri manjši gredi dobro obnesel.

- Gostejša kot je rast lesa, počasneje razpada. To, kar vsi starejši ljudje in izkušeni tesarji vedo, se je še dodatno pokazalo pri stiku lesa z zemljo, kjer so zimske letnice manj razgrajene, kot poletne (fotka 3).

- Kovinska mreža je kot nova (fotka 2). Skozi njo lahko pridejo deževniki (fotka 4). Kar je super!

- Krt in voluhar ne prebijeta čez mrežo, je pa tik pod mrežo veliko rovov (fotka 3). Tudi bramorja takšna mreža ustavi.

- Klanfe so 80% še vedno držale mrežo, nekje so že malenkost popustile, zaradi razpadanja lesa.

Grede zopet le položiva na površino tal, les ne sme biti zakopan v tla, saj s tem ostaja v vlažnem okolju, kar pospeši njegovo razgradnjo. Da uloviva ravnino na novem terenu, si pomagava tudi s tanjšimi kamni, da okvir po potrebi rahlo podloživa. Grede postaviva tako, da sedanjo spodnjo stran (ki je bolj razgrajena in v stiku z zemljo) obrneva navzgor. Tako se tudi mreža na novo klanfa na tisto bolj "zdravo", ravno stran, ki je bila 4 sezone na zraku (klanfa dobro stisne mrežo ob les, da ni lukenj). Nekaj gred bova postavila enako, kot so bile na stari lokaciji. Tako bova lahko primerjala obstojnost lesa. Predvidevava, da bo les zdržal še najmanj 6 sezon in tako bova dosegla na začetku načrtovanih 10 sezon z istimi lesom.