Paradižnik v rastlinjaku in 5 praktičnih trikov za enostavno vzgojo

Slabe pol leta je od postavitve rastlinjaka in že sem prišel do zaključka, da je bila to super odločitev. Paradižnik v rastlinjaku je veliko lažje in enostavnejše vzgajati, kot na prostem. V tem prispevku bi predstavil 5 praktičnih trikov za lažjo vzgojo paradižnika v rastlinjaku.

1. Zalivanje paradižnika v manjšem rastlinjaku ni potrebno

Nekateri zalivajo paradižnik vsak drug dan ali vseskozi s kapljičnim zalivanjem, kar ni nič narobe, če imaš vodo v izobilju. Zaradi mene lahko paradižnik zalivate vsake 4 ure. A tako kot na prostem, tudi v manjšem rastlinjaku, ni potrebe po tem. Govorimo seveda o že presajenih in dobro ukoreninjenih sadikah.
Prvič sem za to slišal  na predavanju in sprva tudi sam nisva mogel verjeti. Letos sem končno to sprobal v praksi.

Takšen način vzgoje velja za manjše rastlinjake (najin rastlinjak je velikosti 4 x 7 m), kjer gredo korenine paradižnike pod zemljo tudi izven rastlinjaka. Pa tudi ves dež, ki pade na streho rastlinjaka, ob strani prepoji tla. Torej je še vedno ista količina dežja padla na tla! Paradižnik ima res dolge in močne korenine, zato je možno brez zalivanja. Lupina paradižnika ni zaradi tega nič bolj trda in "nezalivanje" ne vpliva na okus. Seveda je pomembna tudi zastirka na gredi v samem rastlinjaku, ki zadrži vlago v tleh.

Hkrati pa moram poudariti, da tak način ni primeren za papriko, jajčevce, kumare in ostale rastline v rastlinjaku. Za njih je potem presuho, kar sva izkusila tudi sama pri papriki, ki ji je manjkala vlaga.

 Vseeno pa bo treba po končani paradižnikovi sezoni, tla v rastlinjaku konkretno zaliti, da se notri v tleh ne bi začele nabirati različne soli. Od oktobra do aprila, bo rastlinjak redno zalivan, verjetno bom notri pozimi nakidal tudi sneg, da se tla počasi prepojijo ter tako pripravijo na na novo sezono vzgoje paradižnika brez zalivanja.

2. Nega v en vrh in obrezovanje spodnjih listov

Da ni v rastlinjaku džungla, je dobro paradižnik negovati v en sam vrh s t.i. tehniko hard prunning. Vse zalistnike se tekom rasti odstranjuje, spodnje liste pa se poreže do izoblikovanih plodov. Tako imamo rast v eno steblo. Možna je tudi rast v dva stebla, ko en zalistnik pustimo da postane drugo steblo, tako pridobimo dve rastlini na enem koreninskem sistemu, vrhova pa med seboj ''tekmujeta''.

3. Konstrukcija rastlinjaka je idealna za vzgojo paradižnika ob vrvici

V rastlinjak ni potrebno postavljati količkov, saj imamo konstrukcijo že pripravljeno da paradižnik vzgajamo ob vrvici. Ta način gre z roko v roki z vzgojo paradižnika v en ali dva vrha, da vsak vrh posebej sukamo okoli vrvice tekom rasti. V teh vrvico zgolj zapičimo v tla ob sadiki in ko paradižnik raste ter se nekajkrat okoli zasuka, se “sprime” z vrvico in s koreninami drži v tleh.

4. Ko paradižnik doseže vrh rastlinjaka, ga z vrvico spustimo

Ker je paradižnik v rastlinjaku omejen s streho, bo hitro dosegel vrh. Ker smo ga spodaj že pobirali pridelke in porezali liste, se rastlino spušča k tlom. Najlažje je to narediti s profilom okoli katerega je navita vrvica. Ta profil je Robi naredil sam iz aluminijaste žice za varjenje, ki je dovolj mehka za ročno oblikovanje. Tak profil omogoča zelo enostavno spuščanje in nekateri paradižniki so že sedaj daljši od 3 m !!

5. Pod paradižnik lahko že med rastjo sadimo ali sejemo različno zimsko zelenjavo

Že med rastjo lahko pod paradižnik v avgustu sadimo zimsko zelenjavo - peteršilj, rukolo, solato, kolerabice, brokoli in podobne rastline, ki en čas rastejo skupaj in se v senci paradižnika poleti še bolje ukoreninijo. Tako izkoristimo maksimalno prostor v rastlinjaku in uživamo svežo zelenjavo tudi pozimi. Ker moramo ob presajanju te sadike seveda  zaliti, s tem zraven še malo zalijemo paradižnik, ki v najinem primeru že 4 mesece ni bil nič zalit, kar ni nič narobe.

Zaključek

Izmed vseh predstavljenih trikov verjameva, da je najbolj zanimiv prvi o zalivanju. Upava, da vam ta prispevek naslednjo sezono olajša vzgojo paradižnika v rastlinjaku in prinese obilico okusnih plodov.