avgust vrt obilja 2018

4 TEŽAVE, NEUSPEHI IN NEVŠEČNOSTI V AVGUSTU 2018

Ker v življenju ni nič popolno, še posebej pa ne pri vrtnarjenju, želiva predstaviti napake in težave s katerimi se to leto srečujeva pri vzgoji zelenjave. Opažava pa, da preveč vrtnarjev žal vidi samo težave in probleme, ne pa rešitve, ki izboljšajo samo delo na vrtu in seveda povečajo pridelek. Zato so v tej rubriki vedno podane tudi konkretne rešitve ali načini, kako bi lahko situacijo izboljšali.

Avgust je prinesel pravo poletje z vročimi in suhimi dnevi. V tleh je bilo od prejšnjega meseca dovolj vlage za vse že utrjene in rastoče rastline. Za vse na novo presajene in posejane rastline pa je bila glavna skrb konkretno zalivanje nekje teden dni po sami presaditvi na vrt.

1. Prehitro odpadanje in gnitje plodov paprike

Gnitje paprik škodljivec muhaNa gredi z rdečimi paprikami je prišlo do dveh težav. Prvič odkar imava vrt, so se v zrelih plodovih paprik zaredili črvi. Naredijo tako malo luknjico v plod in se nato hranijo v notranjosti paprike ter delajo na vrhu nove luknje, kjer "kakajo". Posledično je prišlo ob dežju (konec meseca) do zatekanja in zastajanja vode v paprikah, zaradi česar so začele paprike gniti in odpadati.


Kaj bova naredila? Napaka je bila tudi iz najine strani. Če bi jih pobrala prej, bi imela več pridelka. S tem čakanjem sva tako črvu kot vodi dala preveč časa in kar nekaj paprik je zgnilo že na sami gredi. Same paprike, ki niso začele gniti, pa so kjub črvu užitne in uporabne (brez črva seveda! :D). Da bi se popolnoma izognila napadu škodljivca bi tudi papriko morala v začetku avgusta prekriti z mrežo in tako mehansko preprečiti dostop muhe do plodov, kamor je izlegla jajčeca. Potem nastane sicer problem z opraševanjem, ampak do naslednjega leta bova tole še naštudirala!


2. Gnitje endivije na gredi

S postopnim pobiranjem zunanjih listov endivije sva začela že v drugi polovici meseca, saj so bile že dovolj razrasle.  Konec meseca pa smo imeli dve seriji hladnih in deževnih dni. Po dežju je pri 4 sadikah endivije prišlo do gnitja zunanjih listov. Od teh, sta dve gnili iz koreninskega vratu navzven.


Kaj bova naredila? Vse okužene rastline sva že odstranila iz gred in na njihovo mesto presadila ''rezervne'' sadike solete, ki so nama še ostale. Solata ima v primerjavi z endivijo krajšo rastno dobo zunaj na vrtu, zato je lahko posajena bolj gosto. Pri endiviji pa morava malo bolj paziti na razdaljo oz. jo obtrgovati bolj pogosto, da bova ohranila dovolj prostora med posameznimi rastlinami. Tako bo boljši pretok zraka in manj možnosti za razvoj bolezni.


3. Zelje zastalo na gredi

Sadike zelja sva presadila na grede ravno, ko se je začelo pravo poletje z vročinskim valom. Obilno sva zalila gredo, vse luknjice, kamor sva sadike presadila in nato zalivala vsak dan najmanj teden dni. Sadike so se ukoreninile, vendar nikakor niso rastle naprej. Nama se je zdelo, da do konca meseca zelje ni zrastlo nič, po dežju in ohladitvi pa je kar naenkrat zaštartal.Rdeče zelje sadika


Kaj bova naredila? Presajanje sredi vročinskega vala je kar velik šok za sadike in v tem obdobju je količina vlage v tleh za rastline najpomembnejši dejavnik. Potrebno je še bolj zalivati sadike ali če je možnost počakati na bolj oblačne in deževne dni.


4. Kapusov belin na brokoliju

V juliju sva v testno dvignjeno gredo presadila 4 sadike precej pretegnjenih sadik brokolija, ki nama jih je dala Tjašina babica. To ni bil ravno idealen čas za brokoli, tudi sadike niso bile najboljšega stanja. Ampak ker sva imela prostor na tej gredi, sva jih posadila. V drugi polovici avgusta pa so se na devih sadikah pojavile gosenice kapusovega belina.


Kaj bova naredila? Protiinsektna mreža je številka 1 v boji prosti letečim škodljivcem. O tem ni dvoma. Kadar pa se vseeno pojavijo gosenice na rastlinah, jih midva ročno pobereva iz rastlin, pregledava, če se kje še držijo jajčeca in nato preventivno tretirava izpostavljene rastline z diatomejsko zemljo.

Se beremo kmalu!

Tjaša Štruc Neuspehi