Mikrozelenje sončnice

Vzgoja mikrozelenja sončnic, graha in ajde

Mikrozelenje sončnic ima edinstven okus po surovih sončničnih semenih s teksturo špinače. Je popoln prigrizek  – malo ogljikovih hidratov, veliko beljakovin in esencialnih aminokislin ter poln vitaminov A, B, C in E ter odličen vir antioksidantov. V sončnicah najdemo tudi minerale: cink, kalcij, baker, železo, magnezij, kalij in fosfor.

Mikrozelenje graha ima svež okus po mladih zrnih graha. Prisoten je vitamin E in lecitin, več kalija in fosforja, magnezij, cink in železo, malo manj pa vitamina A in C.  V njem najdemo biološko visoko vredne beljakovine (globulini). Prav zaradi tega ga uvrščajo med najboljša živila za športnike.

Mikrozelenje ajde vsebuje vse esencialne amino kisline ter ima visoko vsebost magnezija, mangana, bakra železa in cinka, kar vpliva na izboljšanje imunskega sistema. Vlaknine pa izboljšujejo prebavo.

Sončnice skupaj z zeleno solato
Sončnice skupaj z zeleno solato

Vzgoja mikrozelenja  

Pripravimo sadilne lončke ali večje pladnje (ki imajo drenažne luknje) ali biorazgradljive lončke in jih do polovice napolnimo s substratom za setev. Substrat napolnimo nekje 2 cm na debelo in zalijemo z vodo, najbolje je v razmerju 1:200 uporabiti fermantacijsko tekočino iz Bokashi Organka, da bodo semena bolje kalila.

Vzamemo izbrana semena in jih gosto razporedimo po platoju oziroma v posamezne sadilne celice. Semena se enakomerno potrosi, da v 50% prekrijejo površino substrata. Nato preko semen natrosimo manj kot centimeter substrata oziroma toliko, da rahlo prekrije semena. Ker semena kalijo v temi, sadilni platojček za nekej 3 pokrijemo s praznim platojčkom enake velikosti ali kartonom. Tako imajo semena dovolj vlažno ter temno okolje, da uspešno kalijo. V času kalitve jim odgovarja temperatura okoli 22 °C, če kalimo na balkonu naj temperature nihajo med minimalno 12 °C poniči in 30 °C podnevi.

Po 3 dneh od setve, pokrivni platojček odstranimo, ko spodaj že opazimo vzkaljena semena.  Zalijemo in postavimo na mesto z veliko svetlobe (letni vrt, večje okno, pod lučke) in pustimo, da se razrastejo. Pod umetno svetlobo seveda vzgoja ni ista, kot na soncu. Se pozna malenkost tudi na okusu. Pozimi je najboljša kombinacija - okenska polica z dodatno svetlobo iz lučk. Tako počneva tudi midva, kar je vidno v spodnjem video posnetku. Med rastjo mikrozelenje nežno zalivamo vsak dan (lahko s pršilko in tudi dodamo fermentacijsko tekočino).

Pri vzgoji mikrozelenja lahko pride do pojava plesni. Temu se izognemo tako, da ne posejemo semen preveč na gosto. Med rastjo mikrozelenje vsak dan preglejujemo. Vzgajamo ga na mestu, kjer kroži dovolj zraka. Čeprav ga zalivamo vsak dan, ga ne smemo preveč.


Substrat - Midva uporabljava Biobrazdino Prst (imajo v vrtnih centrih Kalia in je ekološka). Ni potrebno, da substrat vsebuje veliko mero hranil, saj rastline v njem rastejo zelo kratko in v tem času ne potrebujejo veliko hranil.

Semena - lahko so specifično za mikrozelenje ali pa kakšna večja pakiranja semen. Če niso ekološka, je zelo pomembno, da NISO TRETIRANA. 

Sadilni plato - ni pomembno kakšna je velikost, pomembno je da ima spodaj luknje.  Uporabimo lahko tudi biorazgradljive lončke, ki jih po žetvi mikrozelenja kompostiramo.
Dobri platoji za ta namen so tudi na najini spletni trgovini: ”KALILNIK” setvena posoda (10 kos)


Nabiranje in uporaba mikrozelenja

Z nabiranjem graha, ajde in sončnic začnemo 8. in 9. dan od setve. Počakamo, da mikrozelenje razvije prvi pravi list in takrat je najboljši čas. Pri grahu počakamo še kakšen dan več, da razvije nekje tri stranske liste. Mikrozelenje sončnic in ajde pa nabiramo vse dokler ne poženejo in razvijejo prvih pravih listov (znotraj 14 dni od setve). Po najinih izkušnja je najbolje uporabiti sončnice, ajdo in grah nekje 10. dan od setve. Če čakamo predolgo, povečujemo možnost natanka plesni in starikavosti mikrozelenja.

Najprej z roko otresemo morebitne lupine, ki se še držijo kličnih listov. Nato z ostrim nožem ali škarjami mikrozelenje odrežemo tako, da iz zgornje strani primemo šop rastlin in odrežemo stebla nad substratom. Za uživanje so primerna stebla in klični listi, korenin ne uporabljamo.

Mikrozelenje uporabimo čim bolj sveže. V hladilniku počaka teden dni. Če smo mikrozelenje vzgajali v biorazgradljivih lončkih, jih skupaj s substratom in ostankom korenin odstranimo v Bokashi Organka.

Predstavljeno mikrozelenje se odlično obnese kot dodatek v sendvičih, solatah, smutijih, dodatek kuhanim jedem ali za dekoriranje jedi. Male sončnice imajo okus kot surova sončnična semena. Za naju so sončnice idealni dodatek različnim solatam ali jih pohrustava kar tako kot prilogo z malo olivnega olja. Mikrozelenje graha lahko dodamo kamorkoli, kjer bi želeli pričarati prisotnost zrnov graha.