zimsko sadje

4 najboljši slovenski sadeži za pripravo domače ozimnice

Sadje ponuja (s)eksplozijo okusov, hidrira telo in ga polni z vitamini, minerali ter ostalimi hranili. Sezona svežega in sezonskega sadja se pri nas začne konec aprila. Nato se skozi leto razvrsti paleta vrst, sort, barv in okusov sadja, ki se nam ponuja vse do konca jeseni, ko v novembru še lahko naberemo mehke nešplje. Za nešpljami pride zima in z njo dobra ozimnica, ki nam ponuja lokalno sadje do ponovnega začetka sezone svežega sadja, torej vse tja do aprila.

Zimsko sadje
Po kaki in kivi se odpraviva na Primorsko

Predstavila vam bova najine 4 najljubše sadeže, ki rastejo v Sloveniji, in ki se skladiščijo 4 mesece ali celo več. Ti sadeži predstavljajo skupaj nekje 200 kg celotne porabe skozi celotno zimo.

JABOLKA

Je najbolj razširjeno sadje zmernih in hladnih klimatov, obstajalo naj bi okoli 7,500 različnih sort. Jabolka so na drugem mestu v svetovni proizvodnji sadja, takoj za bananami. Je naravna zobna ščetka, saj tekstura olupka in mesa, očisti zobe ob ugrizu v njo. Najbolje se skladiščijo v vlažih in hladnih kleteh. Dosti jabolk nabereva na visikodebelnih drevesih, ki jih je na podežlju ogromno. Nekaj modernih sort jabolk pa tudi dokupiva od lokalne biodinamične kmetije.
Sezona: Čas obiranja: Od junija do novembra. Skladiščenje: Čez celo zimo in do zgodnjega poletja
Najboljše sorte za ozimnico: bobovec, krivopecelj, kosmači, voščenke, ... ter mnoge moderne obstojne sorte

HRUŠKE

V naše kraje so se hruške izrazito razširile v času Marije Terezije. Pred desetletji smo v Sloveniji imeli s hruškami zasajenih 600 ha površin, danes pa le še 200 ha. Je zelo lahko prebavljiv sadež, zato je zelo primeren tudi za prehrano dojenčkov (v obliki sadne kašice). Hranimo jih v kleti. Če jih hranimo skupaj z jabolki, bodo prej dozorela. Hruške kupiva pri lokalni biodinamični kmetiji. Najina drevesa trenutno še niso dovolj velika, da bi plodila.
Čas obiranja: od junija do oktobra. Skladiščenje: čez celo zimo, do maja.
Najboljše sorte za ozimnico: uta, boskova

KIVI

Kivi odlično uspeva v toplih območjih Slovenije, kamor ga lahko gremo iskat za ozimnico. Super zimski sadež prijetnega okusa in mehke teksture mesa. Z visoko vsebnostjo vitamina C krepi zdravje. Midva greva ponj na Primorsko nekje v začetku novembra. Skladiščiva ga v malo bolj toplem okolju z malo manj vlage, npr. kakšna neogrevana garaža. Najmanj 20 kg ga vzamema in lepo sproti dozoreva vse do meseca aprila, ko je najbolj sladek.
Čas obiranja: oktober, november. Skladiščenje: čez celo zimo
Sorte: Hayward

KAKI

Sorte kakija delimo na mehko užitne in trdo užitne. Znotraj teh dveh skupin pa potem po sortah. Okus kakijev, tako trdo kot mehko užitnih, se močno spreminja glede na zrelost. Kaki vsebuje velik delež kalorij (prbl. 70kalorij/100g), malo maščob in veliko vitamina A ter C. Isti čas, ko greva iskat kivije, si nabaviva tudi zalogo kakijev. Skladiščenje je podobno kot pri kiviju, nabolje v kakšni neogrevani garaži. Najraje imava sorte mehkoužitnih, ki počasi dozorevajo in so na voljo do meseca februarja.
Sezona: od konca oktobra do decembra. Skladiščenje: od oktobra do februarja
Sorte: Rojo Briliante, Triumph, Hiratana, Jiro, Hachiya, Tipo

 

Zaključna misel

Poleg izpostavljenih, nama tudi najljubših zimskih slovenskih sadežev, se precej dobro skladiščijo tudi nešplje in grozdje (ne v obliki vina) in tako je precej lažje prebroditi skozi dolgo zimo. Sama še posebej dosti pozornosti posvečava pravilnemu skladiščenju, ker sva kar precej sadjeljuba. Na zimo čisto zares pohrustava okoli 200 kg sadja. 🙂

Test kaljivosti starih semen
Setve, sadike in presajanje

Test kaljivosti starih semen

Decembrsko voščilo :)
Razmišljanja in neuspehi

Decembrsko voščilo 🙂