Bramor takole poje koreninski del kapusnic

Bramor škodljivec št. 1 na najinem vrtu

S polži nimava nobenih težav, saj jih pri nama ni - če ste mogoče pomislili na njih, ob besedi vrtni škodljivec. Na vrtu nama škodo povzroča bramor. Vrt je umeščen sredi zelo velikega travnika na gozdni jasi, kjer je bramor naravno prisoten že od nekdaj. Mislim, da so bile preizkušene že vse sonaravne tehnike na vrtu, vir novih bramorjev vsako leto je preveč blizu. Z njim imava največ težav v spomladanskem času, ko na vrt presajava prve sadike kapusnic, a varna ni niti čebula, peteršilj, solata, fižol, paprika, korenček, .. Njemu prilagojeno je tudi presajanje plodovk na vrt, saj gre paprika na gredice šele v juniju, ko ne povzroča več nevšečnosti.

Koplje po zemlji in obgrizuje rastline
Bramor
Bramor

Bramor spada med kobilice dolgotipalčnice, vendar ne skače in ne leti. Prilagojen je za življenje v zemlji, kjer si izkoplje pravi sistem podzemnih rovov. Večina poteka tik pod površjem, nato se nekaj rovov odcepi in poteka navpično navzdol do nekaj metrov globoko. Rovi, ki se končujejo z manjšo kamrico so namenjeni odlaganju jajčec. Prehranjuje se z nevretenčarji v prsti (deževniki) in drugimi talnimi organizmi. A zelo mu teknejo tudi mlade sadike kulturnih rastlin. Kako zelo mu teknejo, vidiva vsako pomlad. Vendar bramor ne pohrusta celotnega koreninskega sistema. Obgrize čisto malo, največkrat na predelu stika stebla in korenin, toliko da rastlina ovene in propade. Včasih je rana še dovolj majhna, da rastlina ne propade, a škoda je takšna, da se razvoj in rast rastline precej upočasni. Tekom razvoja se spreminja tudi njegova prehrana, zato je v drugi polovici sezone (od junija naprej) na vrtu z njim manj preglavic. 

Kompostna zastirka mu povzroča precej dodatnega dela

Pravijo, da moraš vrt, kjer je bramor, obvezno prekopavati, da mu uničiš rove in kamrice in da ga privlači kompost. S tem se nikakor ne strinjava, saj se naredi tako več škode in koristi. Tudi prvo leto vrtnarjenja, ko je bil vrt pripravljen tradicionalno z oranjem in frezanjem je bilo polno bramorjev in problemov z njim. Pozimi se skrije dovolj v globino, da preživi grobo obelavo tal. Zato za bramorja ustvarjava neugodno okolje s tem, s čimer na vrtu za rastline ustvarjava ugodno okolje - z obilno zastirko iz preperelega komposta. Bramor se na vrtu, kjer so gredice zastrte s kompostom, največ giblje na prehodu med zemljo in zastirko. Tam brez težav koplje kompaktne rove, ki se ne krušijo, saj je zemlja ilovnata. Ko pa pride v plast komposta, je ta sipek in nelepljiv, zato mu povzroča dodatno delo, da si lahko napravi rov do sadik. Iz spodnjih plasti mora nanašati ilovico, da si lahko v kompostu naredi rov. 

Z obilnim zastiranjem pregnati bramorja

To nama je dalo misliti. Kompost mu očitno ne odgovarja. A še vedno se je znašel in prilagodil situaciji. Na gredicah je kompost položen cca 3-5 cm na debelo. V tem mesecu (maj), ko na prosto presajava večino plodovk, na gredice dodajava dodatno plast komposta. Tokrat bova še bolj obilno zastrla in opazovala, kako se bo bramor obnašal v resnično obilni zastirki res prhkega komposta.

Probala bova še ...

Veliko dobrega za pripravo tal in lovljenje podzemnih škodljivcev naredijo kokoši, ki jih spustimo na ograjen vrt zgoja spomladi. One okopljejo, pojedo plevel, pohrustajo žuželke, .. Kokoši si bova najverjetneje sposodila za nekaj tednov, ko bodo gredice spet prazne in jim postregle s specialiteto: Surovim bramorjem iz Vrta Obilja. 🙂

Zaključna misel

Zavedava se, da je bramor na tem prostoru bil prisoten pred nama in preden sva si tu ustvarila vrt. Ob toplih poletnih večerih ga slišiva v zboru s čirčki, kjer drži nizki bas (klikni za posnetek njegovega oglašanja). Tako veva, da polno bramorjev živi v travniku, zato ga nikoli ne bova morala čisto odgnati. Z naravnim ustvarjanjem okolja, ki njemu ne odgovarja in je hkrati za rastline nekaj najboljšega, upava da ga bova na vrtu 100% omejila.