Mreža zgoraj mreža spodaj

Mreža spodaj, mreža zgoraj

Toča pred 11. dnevi (18. 5.) ni dotolkla samo rastlin, je tudi naju. Je pa zanimivo, da mi vsak takšen udarec vlije toliko motivacije, da je noro. Tako so še isti dan v glavi že nastajali načrti za protitočno mrežo, in v isti sapi tudi ureditev lesenih dvignjenih gred z zaščitno mrežo proti talnim škodljivcem.

Mreža je v moji glavi najbolj sonaraven način za zaščito rastlin pred škodljivci in točo, ki po vseh drugih preizkušenih sonaravnih rešitvah še vedno preizkušajo vrtnarjevo potrpljenje. Mreže ob strani vrta (ograja) zaenkrat še ne potrebujeva, saj srne ne povzročajo toliko problemov.

Mreža zgoraj

Paradižnik v dvignjeni gredi s konstrukcijo. Desno protitočna mreža na lokih ščiti česen.

To bo v osnovi zaščita proti toči, delno tudi proti ptičem in nekaterim glodalcem. Protitočna mreža je skupaj s konstrukcijo lahko velika investicija, če je vrt velike površine. V najinem primeru je nemogoče napeti mrežo čez celotno površino, saj je vrt posebne oblike, hkrati je ob robu vrta tudi še ogromno rastlin, ki otežujejo postavitev.

Rešitev bo takšna, da bo protitočna mreža postavljena na vsako gredo posebej. Ker so vse grede istih dimenzij, bo to precej enostavneje. Potrebno bo le paziti, da bodo na posamezni gredi skupaj rastle enako visoke rastline.

Za nizke rastline (solata, česen, čebula, krompir …) bodo dovolj že vrtni loki, ki jih uporabljava, ko preko napneva vrtne koprene. V tem primeru bo preko lokov napeta protitočna mreža.

Za višje rastline (grah, bob, jajčevec, paprika, kumare …) bo potrebno malo več dela. Ker višje rastline velikokrat že potrebujejo nekakšno oporo, se bo v tem primeru protitočna mreža napela preko te opore.

Ob morebitni toči tako ledena zrna ostanejo na napeti vrtni mreži ali pa padejo na nezaščitene vrtne poti. Upam, da bova protitočno mrežo postavljala za brezveze 🙂 .

Mreža spodaj

Kovinska mreža uporabljena na dnu dvignjenih gred.
Kovinska mreža uporabljena na dnu dvignjenih gred.

To bo v osnovi zaščita proti bramorju, ter voluharju in krtu. O postavitvi dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj sem že podrobno opisal tukaj. Z lesenim okvirjem bo veliko lažje tudi fiksirati protitočno mrežo.

4 grede, kjer je toča uničila rastline, sva že preuredila v dvignjene grede. Zgornjo plast komposta sva postrgala iz grede, na mestu sestavila okvir in nanj pritrdila zaščitno mrežo.  Gredo sva napolnila nazaj in presadila sadike. Vse ostale grede bodo preurejene, predno se bo presajalo ali sadilo naslednjo rastlino po vrtnem načrtu, tako da se bo tekom letošnjega leta vrt počasi spreminjal. Uporabljen les je macesen in od tal bodo grede dvignjene za 13 cm. Da so napolnjene čisto do vrha, sva dodala še dodatno plast komposta.

Še ostale spremembe ki sledijo

Jeseni postaviva rastlinjak (oražni pravokotnik) v velikosti 7 x 3 m in podaljšava vrt za 6 gred (črni pravokotniki), kjer so se do sedaj plazile buče. V sezoni 2019 bo tako vrt čisto drugačen, kot smo ga poznali do sedaj. Bo bolj seksi, varen za rastline in še malenkost bolj produktiven. 🙂

S črno označene nove grede, z oranžno rastlinjak
S črno označene nove grede, z oranžno rastlinjak.