Mikrozelenje pšenice

Vzgoja mikrozelenja pšenice za sočenje

Mikrozelenje pšenice je vbistvu pšenična trava, ki jo požanjemo nekje 10. dan od setve. Zelenje navadno močimo oz. stiskamo, da pridobimo svež pšenični sok. Manjši delež kalečih bilk pšenice se lahko doda kar v smuti. Pšenica je polna klorofila, encimov in odlično pomaga pri čiščenju krvi ter obnavljanju jeter.

Vzgoja mikrozelenja  

Pripravimo sadilne lončke ali večje pladnje (ki imajo drenažne luknje) ali biorazgradljive lončke in jih do polovice napolnimo s substratom za setev. Substrat napolnimo nekje 2 cm na debelo in zalijemo z vodo, najbolje je v razmerju 1:200 uporabiti fermentacijsko tekočino iz Bokashi Organka, da bodo semena bolje kalila.

Vzamemo semena in jih gosto razporedimo po platoju oziroma v posamezne sadilne celice. Semena se enakomerno potrosi, da v 50% prekrijejo površino substrata. Nato preko semen natrosimo manj kot centimeter substrata, toliko da rahlo prekrije semena. Ker semena kalijo v temi, sadilni platojček za 3 dni pokrijemo s praznim platojčkom enake velikosti ali kartonom. Tako imajo semena dovolj vlažno ter temno okolje, da uspešno kalijo. V času kalitve jim odgovarja temperatura okoli 22 °C, če kalimo na balkonu naj temperature nihajo med minimalno 12 °C ponoči in 30 °C podnevi.

Po nekje 3 dneh od setve, pokrivni platojček odstranimo, ko spodaj že opazimo vzkaljena semena.  Zalijemo in postavimo na mesto z veliko svetlobe (letni vrt, večje okno, pod lučke) in pustimo, da se razrastejo. Pod umetno svetlobo seveda vzgoja ni ista, kot na soncu. Se pozna malenkost tudi na okusu. Pozimi je najboljša kombinacija - okenska polica z dodatno svetlobo iz lučk. Tako počneva tudi midva, kar je vidno v spodnjem video posnetku.  Med rastjo mikrozelenje nežno zalivamo vsak dan (lahko s pršilko in tudi dodamo fermentacijsko tekočino).

Pri vzgoji mikrozelenja lahko pride do pojava plesni. Temu se izognemo tako, da ne posejemo semen preveč na gosto. Med rastjo mikrozelenje vsak dan preglejujemo. Vzgajamo ga na mestu, kjer kroži dovolj zraka. Čeprav ga zalivamo vsak dan, ga ne smemo preveč.

 


Substrat - Midva uporabljava Biobrazdino Prst (imajo v vrtnih centrih Kalia in je ekološka). Ni potrebno, da substrat vsebuje veliko mero hranil, saj rastline v njem rastejo zelo kratko in v tem času ne potrebujejo veliko hranil.

Semena - lahko so specifično za mikrozelenje ali pa kakšna večja pakiranja semen. Če niso ekološka, je zelo pomembno, da NISO TRETIRANA. 

Sadilni plato - ni pomembno kakšna je velikost, pomembno je, da ima spodaj luknje.  Uporabimo lahko tudi biorazgradljive lončke, ki jih po žetvi mikrozelenja kompostiramo.
Dobri platoji za ta namen so tudi na najini spletni trgovini: ”KALILNIK” setvena posoda (10 kos)


Nabiranje in uporaba mikrozelenja pšenice

Z nabiranjem začnemo 6. oz 7. dan od setve, oziroma ko so rastline visoke med 10 in 15 cm. Lahko jo nabiramo postopoma, vendaj je bolj smiselno naenkrat, saj za boljšo absorbcijo hranil, pšenične bilke stisnemo, da pridobimo svež sok. Mlade kaleče bilke pšenice najlažje odrežemo s škarjami tako, da iz zgornje strani primemo šop rastlin in odrežemo nad substratom. Korenin ne uporabljamo.

Mikrozelenje pšenice v biorazgradljivih lončkih
Mikrozelenje pšenice v biorazgradljivih lončkih

Če smo mikrozelenje vzgajali v biorazgradljivih lončkih, jih skupaj s substratom in ostankom korenin odstranimo v Bokashi Organka.

Bolj kot same bilke je uporaben sok pšenične trave, ki ga moramo zaužiti svežega, čim prej po sočenju. Za shranjevanje so bolj obstojne same bilke, ki v hladilniku počakajo največ teden dni.