Kako je nastal mali urbani zelenjavni Vrt Obilja?

Vrt Obilja ni edini vrt, na katerem vrtnariva. 🙂 Iskreno, sama nisva imela želje ali potrebe po dodatnem vrtu, vendar so naju lansko leto drugi spodbudili, da sva vzpostavila mali urbani vrt na Senovem. Letos teče druga sezona urbanega vrtnarjenja, ki je pokazala, da lahko s premišljenim pristopom na takšnem vrtu porabimo res minimalno časa in še vedno dobimo lepe pridelke.

Začetek urbanega zelenjavnega vrta

Najin sosed in predsednik turističnega društva Senovo naju je lansko leto spodbudil, da bi ob bloku vzpostavili urbani vrt. Zelenica je bila namreč neizkoriščena, hkrati pa lahko lepo prikažemo, kako enostavno vzpostaviti nove grede brez prekopavanja. Nekoč so bile namreč zelenice okoli blokov precej bolj izkoriščene z vrtovi. S svojo zagnanostjo nanju je prepričal in sredi pomladi 2019 smo vzpostavili 3 dvignjene grede, ki so hkrati tudi vzorčni primer za krajane. Vrt je namreč sredi Senovega in mimo njega je kar lepa frekvenca ljudi.

Vzpostavitev gred in njihovo polnjenje

Zelnica ob bloku raste na zelo slabi podlagi, saj so na tem mestu v tla zakopali in zravnali gradbeni material (stara opeka), ki je ostal po graditvi objekta. Tla so izjemno zbita in imajo tanek organski horizont (rodovitno plast). Vzpostavitev dvignjenih gred je bila najboljša izbira za najhitrejšo vzpostavitev urbanega vrta brez prekopavanja. Za okvirje smo vzeli macesnov les (narezani fosni oz. debelejše deske) in vzpostavili grede dimenzij 4 x 1 m. Natančen postopek vzpostavitve gred si preberi tukaj.

Sva pa te grede naredila brez mreže spodaj, saj je osnovi teren na katerega smo grede postavili tako urban, da težav z voluharji in/ali bramorji ni, zaradi specifične podlage. 🙂  Okvirje smo med seboj postavili toliko narazen, da se vmes brez težav zelenico kosi s kosilnico, saj vrtnih poti nismo vzpostavljali. Nato je sledilo polnjenje gred, v katere smo spodnjo tretjino napolnili z zemljo, preostalo s kompostom. Na ta način smo 3 grede vzpostavili res hitro in že so bile pripravljene na začetek vrtnarjenja. Prvo sezono največ časa (in financ) vzame vzpostavitev gred.

Urbani zelenjavni vrt in zasaditve prvo sezono

Namen tega vrta je prvotno torej bil, da je vzorčni primer, kako si lahko še drugje sredi naselja vzpostavijo svoj vrt. Nama pa je predstavljala izziv zasaditev - kaj vzgajati na tem vrtu, ker že imava svoj vrt. Hkrati sva se že kmalu zavedala, da bova tudi veliko več časa in pozornosti namenila Vrtu Obilja, kot urbanemu vrtu.

Prvo sezono sva obdelovala dve gredi, na kateri sva sadika viške sadik  iz Vrta Obilja sadila in kmalu ugotovila dvoje. Nov vrt nama daje priložnost, da opazujeva, kako se razlikuje rast rastlin in uspešnost pridelkov. Takoj, ko imava primerjavo, se lahko naučiva še kaj več. Pomembna je tudi razlika v mikroklimi območij, kjer sta oba vrtova (Vrt Obilja ima naprimer precej več poletne megle, kot urbani vrt) in tudi to je nama zelo zanimivo opazovati.

Kot drugo, še pomembnejše pa je to, da lahko na urbanem vrtu semeniva izbrane sorte zelenjave. Je namreč izoliran, saj v okolici ni nobenega vrta in lahko na njega specifično posadiva sadiko, dve izbrane zelenjave, ki sta namenjeni, da bova pobrala seme. Tudi njegova majhna površina je v tem primeru v plus, saj ga ne moreva zasaditi s tolikšno pestrostjo sort kot na Vrtu Obilja (kjer je glavni namen pridelati okusne in pestre pridelke, ne pa seme). Lansko leto sva na urbanem vrtu semenila malezijski jajčevec, katerega semena sva uspešno shranila in sva letos vzgojila sadike in teh semen.

Urbani zelenjavni vrt v letu 2020 in v bodoče

Letos sva prevzela še tretjo gredo, a malemu vrtu namenila še manj časa in pozornosti. S svežo kompostno zastirko sva osvežila samo eno od treh gred. Nekako sva sredi obilice pomladanskega dela na Vrtu Obilja, to na urbanem vrtu zanemarila. Bil je tudi kasneje zasajen. Res se pozna, da to ni najin osnovni, edini vrt. Sicer bi bila intenziteta vrtnih opravil, setev, presajanj in rotacij zelenjave enaka kot na Vrtu Obilja. In kaj sva zasadila na malem urbanem vrtu? Zelenjavo, ki je za vzgojo nezahtevna in ima dolgo rasno dobo. In letos se ta izbira kaže za več kot odlično.

Na prvi gredi namreč raste nizek fižol, med katerega so že presajene sadike brstičnega ohrovta za zimo. Ko bo fižol dal svojo bero pridelka za letos, bova zeleni del odstranila in gredo bodo prevzelo že dobro ukoreninjeni ohrovti. Na sredinski gredi je zimski por in sadike jajčevca (za katere nisva več imela prostora na Vrtu Obilja). Zimski por bo ostal do pomladi, vmes ga bova postopoma pobirala. Zadnja greda pa je namenjena štirim sadikam gigantskega zelja, za primerjavo s sadikami na Vrtu Obilja. Ta greda je edina, ki je bila osvežena po vrhu z novo kompostno zastirko.

Tako sva letos res posvetila mogoče vsega skupaj 5 ur dela na malem urbanem vrtu - s kompostom zastrla eno gredo, presadila 4 sadike zelja (katerim sva pripravila dodatno oporo), posejala nizek fižol, presadila sadike pora ter jajčevcev (druge sorte kot lani, za semenitev) in vse setve ter presajanja dobro zalila. Od pomladi do danes (začetek avgusta 2020) pa vse grede štirikrat 1,2,3 oplela in okopala z nihajno motiko. To je to. Zelenjava raste uspešno, prvi pridelek je stročji nizek fižol in jajčevci, ostalo bo na meniju v delu leta, ko je sicer sveže zelenjave najmanj, kar pa je prav tako zelo smiselno.

Za vnaprej širitve urbanega vrta ne načrtujeva, če pa se zanj odloči še kdo od stanovalcev bloka, bova zelo vesela in seveda pri vzpostavitvi gredic pomagala. Že vzpostavljene gredice bodo ostale za najine primerjave in semenenje.

Zaključek

Kdor ima malo prostora in malo časa, je tak urbani vrt, zasajen z zelenjavo, ki je nezahtevna ter ima dolgo rasno dobo, odlična rešitev. Midva spodbujava vsako, še tako malo gredico, da vzpodbudi ljubezen do vrtnarjenja in pridelave lastne zelenjave. 🙂

Tjaša Štruc Vrt brez prekopavanja