Vermikompostiranje v banji

Vermikompostiranje različnih organskih odpadkov v stari banji

Stare odslužene kopalniške banje na kmetijah pogosto dobijo novo uporabo za napajanje živine na pašnikih. Tudi midva imava eno. 🙂 Pa sva kot vrtnarja v njo naselila nama najljubše domače živali - deževnike in začela vermikomostirati sprotne odpadke.

Kako poteka vermikompostiranje v banji

Najprej je pomembna lokacija, kjer bo banja stala. Pomembno je, da je v senci in pod streho. Tako bomo deževnikom najlažje zagotovili ugodno okolje. Bolj pomembno je, da prvo najdemo senčni prostor, saj lahko banjo vedno pokrijemo. Nato jo pripravimo za naselitev deževnikov.

Banja ima odtok, skozi katerega nam lahko deževniki ''pobegnejo'', kar jim moramo preprečiti. V njihovem procesu razgradnje organske snovi nastaja vermitekočina, zato odtoka ne zapremo, temveč samo prekrijemo z gosto kovinsko mrežico, ki prepušča to tekočino, deževnike pa zaustavi. Pod odtok pripravimo posodico, v kateri se tekočina zbira. Ko je mrežica na mestu, pripravimo drenažno plast, midva sva uporabila kar slamo, ki sva jo razprostrla po celotni banji. Nato je sledila naselitev deževnikov.

Ker vermikompostirava konjski gnoj na veliko, sva deževnike v banjo prenesla kar od tam.  Vzela sva skupke predelanega gnoja z deževniki, jih dala v banjo in jim takoj priskrbela dodatno hrano - svež travni odkos ter fermentirano vsebino iz Bokashi Organka, ki ga deževniki naravnost obožujejo. Vso to maso sva še zastrla s tanko plastjo raztrganega kartona in slame. Na koncu sva banjo pokrila z ostankom kovinske strehe, da dež ne namoči vsebino banje. Zmanjša pa se tudi izhlapevanje vlage iz nje.

Prvič pa sva (epigeične) deževnike dobila v Biobrazdi. 🙂

Polnjenje banje

V banjo tekom leta redno prazniva fermentirano vsebino iz Bokashi Organka, ob košnji travni odkos in da uravnovesiva razmerje med ogljikom in dušikom (C:N), kup pokrijeva z ogljičnim materialom, kot sta slama ali karton. Deževniki izredno obožujejo tudi kavne usedline. Hitrost predelave je odvisna od velikosti delčkov, ki jih izpraznjujemo v banjo. Manjši, kot so, bolj enakomerno so poseljeni z mikroorganizmi, zato jih deževniki tudi hitreje predelajo. Ne smemo pozabiti na vermitekočino, ki se nabira v zbiralni posodici. Kako jo najbolje uporabiti je predstavljeno tukaj.

Kam z deževniki pozimi

Deževniki so resnično nezahtevna bitja, ki jim zima ne škoduje. Med nekaterimi vrtnarji je razširjena praksa, da deževnike tekom zime prestavijo v klet, da zunaj ne zamrznejo in brez upočasnitve predelujejo organski material celo leto. Vendar pa praksa kaže, da jih zima ne ubije. Njihova dejavnost se pozimi res zmanjša, lahko celo zamrznejo, a spomladi z otoplitvijo oživijo tudi sami deževniki, ki začnejo naprej predelovati organsko maso. Pozimi za en čas tudi nehava s praznjenjem organskih odpadkov v banjo.

Zaključna misel

Najina prva izkušnja vermikompostiranja je bila na veliko, za kompostiranje uležanega konjskega gnoja, česar vsak vrtnar ne počne. Za kompostiranje sprotnih organskih ostankov iz vrta in kuhinje pa je tak način res priročen, nagrada pa je prvovrsten kompost.