Vse o vzgoji lastnih sadik

Ta članek je nastal z željo, da na enem mestu podava splošna navodila o procesu vzgoje sadik, ne glede na letni čas in vrsto zelenjave. Ker je tema zelo široka, članek vsebuje veliko povezav do že napisanih prispevkov, v katerih pomembne korake opiševa še bolj podrobno.

Kaj potrebujemo za vzgojo lastnih sadik?

Vzgoja sadik se z vrtnarsko sezono začne v sredini februarja. Do takrat imamo čas, da si pripravimo vse potrebno. Za vzgojo sadik potrebujemo:

  • Semena zelenjave - lastna, izmenjana, podarjena, kupljena, ni pomembno. Glavno je, da imamo na zalogi semena zelenjave, katero želimo gojiti. Pri semenih, ki so shranjena v originalni embalaži, preverimo rok uporabnosti.
  • Substrat za vzgojo sadik - izberemo čim bolj kvaliteten substrat. Najina izbira je Biobrazdina Prst, ki je kompostna mešanica, obogatena z vermihumusom, primerna za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Za plodovke in dognojevanje uporabljava Vermikompost. Če zaupamo doma pridelanem kompostu, lahko uporabimo tudi tega. Za ta namen kompost presejmo, da dobimo prhko in zračno teksturo. 
  • "KALILNIK" - večje sadilne posodice - uporabimo jih pri prvi fazi vzgoje sadik, ko sejemo semena na gosto, predno jih pikiramo vsako v svojo sadilno celico.
  • Sadilne platoje - uporabljamo jih v drugi fazi, ko rastline pikiramo v posamezne sadilne celice v sadilnem platoju, kjer ostanejo do presajanja na prosto. Midva uporabljava 3 različne velikosti sadilnih celic, ki sva jih poenostavljeno poimenovala "SOLATNIK" (najmanjši), "KAPUSNIK" (srednji) in "PLODOVNIK" (največji).
  • Sadilne lončke - uporabimo jih za vzgojo večjih sadik in zelenjave, ki se ne pikira - buče, bučke ter kumare. Prav tako uporabimo za presajanje sadik iz plodovnika, če jim zmanjkuje hranil in na gredi še niso primerni pogoji za presajanje (nizke temperature v mesecu maju).
  • Označevalne palčke - vse kar posejemo si skrbno označimo tako, da se nam napisi ne izgubijo ali zbrišejo. Na plastične bele palčke (ali kakršnekoli druge) s svinčnikom napišemo kdaj (datum) in kaj (sorto) smo sejali.
  • Podstavek za sadilne platoje in lončke - z njim ulovimo višek vode, ki odteče skozi substrat in zaščitimo površino na kateri vzgajamo sadike. Še posebej pomembno, če sadike gojimo v hiši.
  • Posodo za substrat - za lažje ravnanje s substratom in mešanje različnih substratov za željeno mešanico. Posodo za substrat lahko uporabljamo tudi za podstavek za sadilne platoje in lončke.
  • Lopatko - za lažje ravnanje s substratom in polnjenje sadilnih posod, platojev ter lončkov.
  • Zalivalka ali pršilka - z nežnim in širokim curkom, da velike kaplje ne poškodujejo malih in nežnih rastlinic.

Od vsega naštetega je poleg semen najpomembnejša izbira substrata, s katerim zagotovimo kvalitetno osnovo, ki se nadaljuje z univerzalno rodovitnimi tlemi na vrtu.

Prostor kjer vzgajamo sadike

Za uspešno rast in obilen pridelek na vrtu, potrebujemo zdrave in krepke sadike. Zato so optimalni pogoji pri vzgoji sadik pomembni. Sadike spomladi vzgajamo v notranjih prostorih, kjer zagotovimo dovolj toplo okolje in s tem optimalno temperaturo. Drugi ključni element pa je osončenost rastlin. Podrobno o optimalnem prostoru za vzgojo sadik sva pisala v tem prispevku: Optimalen prostor za vzgojo lastnih sadik.

Prva stopnja vzgoje sadik v večjih posodicah, t.i. kalilnikih.
Kdaj in kako začnemo z vzgojo sadik

Pripravljeno imamo vse, kar potrebujemo za vzgojo sadik in uredili smo si prostor, kjer jih bomo vzgajali. Z vzgojo začnemo, ko je za posamezno zelenjavo pravi čas, v splošnem s prvimi sadikami začnemo okoli 15. februarja. Za lažjo organizacijo in časovno načrtovanje, je pri vsaki zelenjavi v zavihku od A do Ž , napisan njen optimalni čas za vzgojo sadik. Kako točno poteka prva faza vzgoje sadik, sva opisala v prispevku: Kaljenje semen in vzgoja sadik malo drugače.

Večino sadik najprej sejemo v sadilno posodico ''KALILNIK'' in nato prepikiramo v večje sadilne celice. Grah, koruzo, kumare, buče, bučke, lubenice, melone pa takoj sejemo v končne sadilne celice in jih ne pikiramo. Za njih izberemo plato ''PLODOVNIK'' ali sadilne lončke.

Naslednji korak je pikiranje rastlin

Ko rastline vzklijejo, najprej razvijejo klična lista, ki se po obliki razlikujeta od pravih listov rastlin. Pravi listi rastline so tisti, po katerih že prepoznamo posamezno zelenjavo in jih ločimo med seboj. Njihov razvoj se začne takoj za kličnima listoma in je znak, da so male rastlinice pripravljene na pikiranje. Iz goste zasaditve v večjih posodicah, jih presadimo v posamezne celice v sadilnih platojih oziroma sadilne lončke pri večjih rastlinah. Tako jim zagotovimo dovolj prostora in hranil za nadaljnji razvoj. Kako poteka pikiranje in na kaj moramo biti pozorni sva opisala v dveh prispevkih: Kako pikirati rastline v večje lončke? ter 8 nasvetov za pikiranje in presajanje rastlin v večje lončke.

Pikiranje paradižnika iz goste zasaditve v plato s posameznimi večjimi celicami.
Nega sadik in utrjevanje

Ves čas skrbimo, da imajo sadike dovolj vlažen substrat. To pomeni, da ni suh in hkrati ne sme zastajati voda. Zalivamo z zalivalko ali razpršilko, ki ima nežen in širok curek, da ne poškodujemo nežnih rastlinic. Če se čez čas po pikiranju nivo substrata posede, ga dodamo in zapolnimo do vrha celic oziroma lončkov. Plodovkam 1 mesec po pikiranju kar po vrhu substrata dodamo vermikompost S tem v substrat dodamo novo dozo hranil, ki jih plodovke potrebujejo v času rasti do presajanja na prosto.

Pozorni smo na temperaturo in zadostno osončenost, kar je predstavljeno članku o optimalnem prostoru za vzgojo sadik.

Pred presajanjem na prosto je zelo pomembna faza utrjevanja sadik. Da rastline ne doživijo šok zaradi spremembe okolja in na vrtu ne zastanejo v rasti ali celo propadejo, jih moramo pripraviti na zunanje pogoje. Vse o utrjevanju sadik je opisano tukaj: Utrjevanje sadik pred presajenjem na prosto.

Presajanje sadik na vrt

Pri presajanju na prosto se nam ne sme muditi. Zopet upoštevamo optimalen čas, ki je primeren za presanje in uspevanje zelenjave na prostem. Spomladi s presajanjem počakamo, da so tla dovolj topla. V mrzlih tleh nekatere rastline ne razvijejo svojih korenin, kar ima trajne posledice na kakovost rasti. S prezgodnjim presajanjem spomladi si tako lahko poslabšamo pridelek. 

Pripravljeno gredo s kompostno zastirko tik pred setvijo pohodimo ali kako drugače potlačimo. Tako stisnemo kompost, da je čim bolj kompakten, da se koreninske grude bolje razširijo v tla. Na gredi si označimo vrste ali mrežo. S sadilnim klinom ali pa kar z roko naredimo primerno velike luknje. Ko imamo narejene vse luknje, začnemo presajati sadike.

Sadike položimo tako globoko, da je vrh koreninske grude 1 cm do 3 cm pod nivojem kompostne zastirke na gredi. Sadika je tako nekoliko v jamici, zaradi česar je v začetku bolj v zavetrju in ima na voljo več vlage iz tal. Po presaditvi vseh sadik,  gredo obilno zalijemo. Po potrebi pokrijemo z vrtno kopreno ali drugo zaščito pred škodljivci. V naslednjih dveh tednih smo pozorni, da je greda vedno dovolj vlažna, še posebej, če je vreme suho in vroče.

Presajanje sadik radiča v dvignjeno gredo.
Ostale povezave

Priporočava tudi branje teh prispevkov na temo vzgoje sadik: Sadike so boljša izbira kot direktna setev na gredo in Zakaj je pomembna vzgoja lastnih sadik.

Vsi prispevki o vzgoji sadik so zbrani tukaj.

Tjaša Štruc Setev in presajanje