Glede na donosnost, v primerjavi z nizkim fižolom, visoki fižol daje več pridelka na manjši površini, saj izkoristimo njegovo rast v višino. Pripraviti pa mu moramo dobro oporo, po kateri se bo ovijal sam. Klasično so to leskovi ali kakšni drugi leseni koli. Med vrtnarji velja tudi prepričanje, da je visoki fižol okusnejši od nizkega …
Izraz nizki fižol uporabljamo za poimenovanje skupine sort fižola, ki dosežejo višino do okoli 50 cm. Rastejo grmičasto in nimajo vitic za ovijanje ob opori. Je hitreje rastoč in pridelek pobiramo prej kot pri visokem fižolu. Na manjših vrtovih vzgajamo sorte za stročji fižol. Nizki fižol redko vzgajamo za suho zrnje, saj je to tipična …
Vzgojiti snežno belo glavo cvetače je na vrtu pravi izziv in užitek. Za vzgojo je zahtevnejša od ostalih kapusnic, saj zahteva rodovitna tla, ki jih dosežemo s kompostno zastirko. Hkrati pa ima raje spomladanski in jesenski čas kot pripeko poletja. Zato je vzgoja v zgodnje spomladanskem in poznem jesenskem času veliko uspešnejša. Cvetačna roža je …
V grobem poznamo sorte za solatne kumare ter manjše delikatesne kumarice, ki so primerne za vlaganje. Tudi v rastlinjakih jih gojimo, a obvezno v višino ob opori, da prihranimo prostor. Ker je kumara tujeprašna z insekti, mora imeti rastlinjak dovolj odprtin. Brez težav pa uspeva tudi na prostem ob višinski opori ali neposredno na tleh. …
Nadzemna kolerabica ali kratko kolerabica razvije odebeljeni stebelni del rastline, ki v sebi vsebuje veliko tekočine in nežen okus. Ne gre za korenovko ali gomoljnico, temveč za listnato rastlino, ki jo po biodinamičnem koledarju tudi negujemo na dan za list. Po lastnostih tudi nima veliko skupnega s (podzemno) kolerabo. Sodi v skupino kapusnic, med katerimi je …
Po biodinamiki ga štejemo pod cvet, saj pri njem uživamo nerazvite cvetove skupaj s steblom. Užitni so tudi njegovi listi. Na vrtu se pojavlja v vseh letnih časih, možna je tudi vzgoja prezimnega brokolija za pridelek v marcu. Iz ene rastline imamo več pridelka, saj po prvem pobiranju glavnega socvetja iz stebla požene še več …
Vrtna klasika, saj je najokusnejša sveža, česar ne moremo nadomestiti s kupljeno bučko. Kaj hitro pa se zgodi, da imamo bučk sredi poletja preveč. Na vrtove jih sadimo zmerno, saj nas ena sama rastlina poleti nagradi z obilico pridelka. Dovolj je ena setev, saj vse do septembra odlično uspeva na prostem. V rastlinjaku jo vzgajamo le, …
Korenje naj bi izhajalo iz današnjega področja Irana in Afganistana, kjer v osnovi prevladuje divji koren (Daucus carota). Šele v 17. stoletju se je na Nizozemskem pojavil prvi moderni korenček – rumenih in oranžnih barv, ki je bil sladek in neolesenel. Danes obstajajo sorte različnih barv in odtenkov. Z zgolj dvema setvama imamo korenje na …