Cvetača
Brassica oleracea var. botrytis
Družina: Križnice, Skupina: Kapusnice
”Kdor osvoji vzgojo bele cvetače, lahko na vrtu ponosno nosi hlače.” – L. Rožman
Vzgojiti snežno belo glavo cvetače je na vrtu pravi izziv in užitek. Za vzgojo je zahtevnejša od ostalih kapusnic, saj zahteva rodovitna tla, ki jih dosežemo s kompostno zastirko. Hkrati pa ima raje spomladanski in jesenski čas kot pripeko poletja. Zato je vzgoja v zgodnje spomladanskem in poznem jesenskem času veliko uspešnejša.
Cvetačna roža je bolj ali manj trdna gmota odebeljenih cvetnih stebel in ne dejanski cvet. Mnogi jo tako zmotno po biodinamični razdelitvi uvrščajo med cvetnice, v resnici pa gre za listnato rastlino. Nekatere sorte so tudi vijolične barve. Zaradi zelene barve in svojih fraktalov je prav posebna Romanesco cvetača, ki zdrži nižje temperature.
Cvetačo navadno vzgajamo dvakrat letno in setve ne ponavljamo. S spomladansko setvijo za pripravo sadik začnemo v sredini ali konec februarja. Setev za jesenski pridelek opravimo v mesecu maju ali najkasneje v začetku junija.
Postopek je enak kot pri brokoliju, le da pri cvetači po vrtnarskem koledarju vse počnemo na dan za list. To nam predvsem poenostavi delo pri vzgoji sadik, saj nega poteka vzporedno. Sejemo jo tudi tretjič za vzgojo v rastlinjaku, v katerega v avgustu presajamo sadike in imamo pridelek novembra in decembra. Za pozen pridelek iz rastlinjaka je najprimernejša Romanesco cvetača, ki zdrži nižje temperature kot navadna cvetača.
Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?
Cvetača vzgoja - kdaj in kako sejati
Vzgoja spomladanske cvetače
Za vzgojo zgodnje cvetače izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Da imamo sadike zgodnje cvetače pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Februarja in v začetku marca zunaj pogoji še niso primerni, zato vzgajamo sadike v notranjih ali ogrevanih prostorih z dovolj svetlobe.
Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalih rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.
Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki prija večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna. Sadike redno zalivamo na vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.
Preden sadike presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.
Kdaj presaditi sadike na prosto in sadilna razdalja
Na prosto prve sadike presadimo, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku ali sredi aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. Če sadimo bolj gosto skupaj, bodo pridelki manjši. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa celo površino grede izdatno zalijemo.
Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci. Nato kopreno zamenjamo z insektno mrežo, ki je na gredi, dokler ne poberemo zadnjega spomladanskega pridelka.
Vzgoja jesenske cvetače
Za jesenski pridelek semena za vzgojo sadik sejemo v začetku maja. To so sorte z daljšo rastno dobo, ki tudi bolje prenesejo vroče poletne dni.
Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu sadike uničijo. Zato je priporočljivo pokrivanje z insektno mrežo oziroma mrežo, ki ima takšne luknje, da prepreči dostop metuljem.
Kdaj presaditi sadike na prosto in sadilna razdalja
Sadike presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 30 dni. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Sadike posadimo na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, saj mora biti ta premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Takoj zastremo s katero koli poletno zastirko. Tako kot ostale kapusnice jih je poleti najbolje zaščiti pred letečimi škodljivci z insektno mrežo takoj po presajanju.
Ti je napisan postopek vzgoje všeč?
Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.
Sadilno sosledje
Zgodnjo cvetačo lahko na gredi konec junija zamenjata zimski por (sadike) in korenje (setev). Jesenski pridelek je večji in takrat zaseda več prostora, zato je takrat manjša možnost kombinacij na eni gredi.
Nega
Presajene sadike prvi teden dni vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Cvetači od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začne povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega.
Sončni žarki izpostavljeno belo cvetačo obarvajo rumeno, zato njenega listja ne odstranjujemo; z njim zasenčimo glavico tako, da z vrvico povežemo listje nad cvetnim steblom.
Katerokoli cvetačo od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Če jo gojimo v rastlinjaku, tudi bočne odprtine za zračenje zaščitimo z insektno mrežo, da preprečimo vstop morebitnih letečih škodljivcev.
Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta. Če nimamo ali ne želimo insektne mreže, vsaki sadiki pripravimo kartonček (kapusova muha) in poleg zapičimo nekaj barvnih metuljev (kapusov belin).
Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?
Izzivi in nevšečnosti
Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na cvetači naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev. En umetni metulj na tri sadike bi moral zadostovati.
Največji izziv pa je že pri brokoliju opisana kapusova muha (Delia radicum brassicae) in najboljša zaščita so kartončki okoli stebla rastline, ki jih izdelamo po postopku, opisanem v tem prispevku.
Pridelek
Rastline cvetače običajno oblikujejo pridelek z zamiki in ne sočasno, kar nam omogoča postopno nabiranje in njeno sprotno uporabo. Prve zgodnje cvetače pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Čez zimo na prostem ne prezimi, saj jo uničijo temperature pod –3 °C. Nabiramo bele, čvrste razvite cvetače. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med cvetnim steblom in listi. Listov ne uživamo, saj so v primerjavi z listi brokolija debelejši in ne tako okusni.
Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo. Steblo je najbolje zdrobiti v električnem drobilniku za veje ali z vrtno kosilnico.
TRIK ZA OBILJE PRIDELKOV
Skladiščenje
Cvetačo porabimo sproti, če jo pustimo predolgo, se bo cvetno steblo deformiralo, razcvetelo in porumenelo. Nabrana cvetača nekaj dni počaka na hladnem. V primeru daljšega skladiščenja za ozimnico se najbolje spravi tako, da jo svežo narežemo na manjše dele in zamrznemo.