Blitva

Beta vulgaris var. flavescens, Beta vulgaris var. cicla

Družina:  Lobodovke, Skupina: Špinačnice

”Pri tej rastlini je najbolj sveto, da prinaša obilo pridelka celo leto.” – L. Rožman

Blitva je bližnja botanična sorodnica pese, ki jo gojimo zaradi velikih in debelih listov z odebeljenim listnim pecljem. Predvsem v poletnih mesecih nadomesti špinačo. Obstaja več sort blitve, ki se med seboj razlikujejo po barvi stebla, tako kot se pese razlikujejo po barvi odebeljene korenine. Blitve so klasično bele ali pa rumene in rdeče barve ter imajo tudi različne debeline listov.

Blitvo sejemo neposredno na gredo ali vzgojimo sadike. Zaradi zgodnjega pridelka, večje sadilne razdalje in izkoristka vrtnih površin je primernejša vzgoja iz sadik. Blitvo lahko sejemo in vzgajamo sadike v presledkih skoraj celo sezono, a navadno sta dovolj ena ali največ dve setvi.

Na Vrtu Obilja v zadnjih sezonah vzgoja blitve poteka iz sadik z enkratno setvijo, saj imamo s pravilnim obiranjem pridelek iz ene setve oz. rastline do zime. Druga setev je v praksi primerna za presajanje sadik avgusta ali septembra v rastlinjak, saj poleti prostor še zasedajo plodovke.

 

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Blitva vzgoja - kdaj in kako sejati

Setev za vzgojo sadik opravimo konec februarja, ko sejemo in na enak način vzgajamo tudi zelje, glavnati ohrovt, cvetačo in kolerabico. Ker zunaj pogoji še niso primerni, sadike vzgajamo v notranjih ali ogrevanih prostorih z dovolj svetlobe.

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Če dobro pogledamo seme blitve, opazimo, da gre velikokrat za skupek dveh, včasih tudi treh semen. Zato lahko iz »enega semena« vzklijejo tudi 2 do 3 blitve. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalih rastlinam, ki jih istočasno kalimo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.

Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v treh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko so lepo razviti klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni fazi že užitna.

Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno. Preden sadike presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Če imamo rastlinjak, blitvo za svež pridelek čez zimo sejemo v avgustu in sadike presadimo vanj v začetku septembra. Na prostem sicer blitva zdrži temperature do –10 °C pod ničlo, vendar bomo lažje pobirali in imeli lepši pridelek iz rastlin v rastlinjaku, saj so listi na prostem zaradi vetra in snega velikokrat preveč poškodovani.

Sadike blitve presajene na gredo v kompostno zastirko.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Ko blitva, ki smo jo vzgojili iz sadik, razvije 4 prave liste, jo presadimo na prosto. To je približno 45 dni po setvi za vzgojo zgodnjih sadik in v roku 30 dni pri morebitni kasnejši vzgoji sadik na prostem. Presajanje sadik poteka od konca marca do sredine aprila. Blitvo sadimo na razdalji 30 cm, na gredi širine 75 cm v treh, na 100 cm širine pa v štirih vrstah v cikcak vzorcu.

Zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Sadimo globoko ali v kupček vse do prvih pravih listov. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Pri enkratni setvi zaseda blitva mesto na gredi celo sezono. Zato sosledja pri njej z drugo zelenjavo ni. Zaradi optimizacije nege in dela na eni gredi združimo rastline s podobno dolgo trajajočo dobo na vrtu. Tako si brez težav deli gredo še s pastinakom, peteršiljem, gomoljno ter stebelno zeleno.

Pisana blitva z belimi, rumenimi in rdečimi stebli.

Nega

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Kasneje je dovolj, da gredo izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja.

Rastline do sredine maja pred mrzlim vetrom in hladnimi nočmi ščitimo z vrtno kopreno. Nato kopreno ter loke odstranimo. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in kasneje pletja praktično ni več. Držimo se sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Tako se zmanjšuje potreba po zalivanju in pritisk plevela. Opleto površino v sredini maja zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago.

Zgodaj presajene rastline se do poletja globoko ukoreninijo, kar zmanjša potrebo po zalivanju v poletnih mesecih. Še posebej pri rednem pobiranju je razmerje med koreninami in listno maso, na strani korenin, ki lahko listom priskrbijo dovolj vode. Ob daljših dvotedenskih obdobjih brez dežja pa vsekakor gredo izdatno zalijemo.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Mlade rastline lahko napadejo polži. Pazimo, da še posebej do sredine maja na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Ko se rastlina ukorenini, je težav manj. Na starejših listih se lahko kasneje v sezoni pojavi listna pegavost, kar prepoznamo po malih črnih krogcih na listih. Večinoma gre za manjšo pojavnost, pri kateri ni razloga za preplah, saj so listi še vedno užitni.

Pridelek

Blitva prinaša obilo pridelka celo leto, čeprav jo sejemo le enkrat v sezoni. To dosežemo s sprotnim ročnim obiranjem najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo steblo blitve, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo. Srčika rastline ostaja cela in novi listi nemoteno rastejo znova in znova.

Tak način nabiranja nam podaljša obdobje pridelka na manjšem številu rastlin. S prvim obiranjem začnemo konec aprila, bolj redni kot smo, mlajše ter slajše liste imamo za uporabo. Proti koncu sezone je od rednega obiranja steblo že močno podaljšano, velikokrat visoko že 20 cm ali več.

Ogromni listi blitve
Ogromni listi blitve

Skladiščenje

Najboljši so sveže pobrani listi blitve. Ker ves čas raste, je tudi najbolj smiselno sprotno nabiranje. Kadar jo nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo shranimo v hladilnik. Višek pridelka blanširamo in zamrznemo kot špinačo.