Radič

Cichorium intybus var. foliosum

Družina: Nebinovke Skupina: Solatnice

”Tudi če je grenek kot hudič, ima karakter, ki ga premore le radič.” – L. Rožman

Ogledov: 19.071

Tipična solatnica naših vrtov za jesen in zimo. Gre za izjemno široko uporabno rastlino z dolgo tradicijo na našem prostoru, kar prepoznamo po številnih sortah za različne namene. Divja izvorna rastlina je potrošnik ali divja cikorija (Cichorium intybus), ki raste prosto v naravi.

Gojene radiče ločimo glede na uporabnost posameznega dela rastline, in sicer na koreninski radič (Cichorium intybus var. sativum) ter listni radič (Cichorium intybus var. foliosum). Koreninski radič razvije debelo glavno korenino, ki se uporablja za pripravo kavnega nadomestka – cikorijo.

Na vrtovih gojimo listnate radiče, ki jih delimo na:

Glavnati radič, ki oblikuje značilne glave ali štruce.
Radič za liste, pri katerem nabiramo liste. To so radič solatnik in Katalonski radič.
Radič za siljenje, pri katerem na prostem vzgojeni rastlini izkopljemo korenino, iz katere v notranjih prostorih ponovno zraste (siljena) glava. Če raste brez svetlobe, je bleda.
Radič za spomladanske rozete spomladi požene iz korenine, ki prezimi na prostem. Sicer prezimijo in spomladi poženejo vsi radiči, a za ta namen se gojijo izbrane sorte.

Radič vzgoja - kdaj in kako sejati

Osredotočili se bomo na vzgojo glavnatega radiča, ki je najbolj pogost in enostaven za vzgojo na vrtovih. Tvori okrogle ali podolgovate glave rdečih, zelenih, pisanih in tudi bledo-rumenih barv. Sem spada tudi štrucar, s tipično podolgovato glavo štrucaste oblike. Na Vrtu Obilja prevladujejo omenjeni radiči, ki jih gojiva istočasno kot endivijo v dveh setvah. S tem imamo na prostem pridelek od septembra do decembra. Z zasaditvijo sadik v rastlinjaku pa so glave na voljo vse do marca.

Radič vzgojimo s pomočjo sadik. Prvo setev radiča opravimo v sredini junija, skupaj z endivijo in drugo zaporedno setvijo solat. Izberemo najmanj tri sorte glavnatih radičev, ki so različnih barv. Postopek vzgoje sadik je enak kot je opisano pri endiviji.

Pred koncem poletja je smiselna še druga setev, ki jo opravimo isti dan, ko v sredini julija prve sadike radiča presajamo na gredo. Na ta dan sejemo tudi endivijo (in kitajsko zelje) za vzgojo sadik in po istem postopku vzgojimo radič. S to setvijo zagotovimo kasnejši pridelek, ki je zaradi nižjih temperatur in manj sončnih ur tudi dlje časa na vrtu.

Če imamo rastlinjak, vanj iste sadike presadimo v avgustu ali pa vzgojimo še kasnejše sadike, ki jih presajamo najkasneje do konca septembra. S temi si v mili zimi zagotovimo nabiranje vse do marca, saj rastlinjak radiče dobro zaščiti. Na prostem ga lahko vzgajamo tudi pod s kopreno ali folijo pokritimi vrtnimi loki.

Čas presajanja, sadilno sosledje ter nega je enaka kot opisano pri endiviji.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Presajanje sadik na prosto poteka v sredini julija, drugič pa v začetku avgusta. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, kar poleti traja med 25 in 30 dni, so dovolj velike, da jih presadimo na prosto. Sadike posadimo na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, prav tako izdatno zalijemo celo površino grede.

Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh. Zunanje večje liste obtrgamo, pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini. Obtrgane liste uporabimo pri pripravi solate.

Sadilno sosledje

Radič na vrtu najbolje kombiniramo, ko ga presadimo na grede, ki jih sredi poletja že spraznimo. Najbolje za čebulo, česnom, krompirjem, rdečo peso ali grahom. Male sadike presadimo na gredo še preden čisto do konca poberemo predhodno zelenjavo. Torej jih presadimo med še rastočo čebulo, ki jo bomo pobrali v tednu ali dveh. Na gredi si zaradi istočasnega presajanja in podobnega načina vzgoje pogosto deli prostor z endivijo, s kitajskim zeljem in tudi solato.

Nega

Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Veliko bolje je, da presajamo sadike endivije v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Držimo se sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Tako se zmanjšuje potreba po zalivanju in pritisk plevela.

Presajene sadike prvi teden zalivamo vsakodnevno, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Kasneje je dovolj, da gredo izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja.

Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je nedvomno, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in kasneje pletja praktično ni več. Če sadike presadimo med še rastočo zelenjavo, gredo prej oplevemo.

V zimskem času ga na prostem zaščitimo z vrtno kopreno, ki jo napnemo preko lokov ali neposredno položimo na rastline. Vse sorte dobro zdržijo nekaj stopinj pod ničlo, nekatere sorte pa tudi mraz do –7 °C.

Izzivi in nevšečnosti

Ti so podobni kot pri solati. Sveže liste imajo zelo radi polži. Redno odstranjujemo odmrle starejše liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Kakršna koli nepredelana zastirka okoli endivije privabi polže.

Predvsem v jesenskem času so pri zelo gosti zasaditvi ter pri vzgoji v rastlinjaku problematične glivične okužbe – siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Ker težko zagotovimo primerno zračenje v jesensko-zimskem času, je pomembno, da radič nabiramo redno po celi gredi in ves čas ustvarjamo dovolj prostora med še rastočimi rastlinami. Mraz na prostem poškoduje liste, ki začno hitreje propadati.

Pridelek

Pogosto so listi radiča pri rdečih in pisanih glavnatih sortah sprva zelene barve, a se pred oblikovanjem glavice obarvajo značilno rdeče. Starejše zunanje liste odstranjujemo, če gnijejo ali propadajo, saj lahko začne rastlina zaradi slabe prezračenosti gniti tik ob korenini.

Na prostem poletne sorte radiča pobiramo od septembra do decembra. Nabiramo cele glavice, ki jih z nožem odrežemo in odstranimo zunanje liste, da ostane čista in čvrsta glava radiča.

Skladiščenje

Radiča ne skladiščimo za dolgo obdobje (ga pa silimo iz korenin). Ker je zunaj jeseni in pozimi velikokrat mraz, si za približno teden dni (počaka dlje kot solata) pripravimo mešanico vseh barvnih radičev in tudi endivije. Glave posameznih sort naberemo, operemo, natrebimo, odcedimo in zmešamo ter shranimo v zaprti posodi v hladilniku. Tako naenkrat pripravimo barvno mešanico jesenske solate.

Radiče uživamo tudi pečene. Za ta namen je izmed glavnatih radičev najbolj razširjen štrucar. Tudi ostali glavnati radiči pridobijo na mehkobi in okusu, ko jih kot solato postrežemo s toplim krompirjem, kolerabo ali stročnicami.