Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Koleraba vzgoja - kdaj in kako sejati

Neposredna setev na gredo

Kolerabo sejemo na gredo z medvrstno razdaljo 30 cm. Na gredi širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm pa v 4 vrste. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Ker sejemo sredi poletja, izdatno zalijemo celo gredo in dodatno še sadilne jarke z vrtno zalivalko brez razpršilca. Idealno je, da seme pade v vrsti približno na vsakih 20 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto, kar ni nič narobe. Gosto setev lahko redčimo kasneje. Jarke zagrnemo in povrhu ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. kompostom. Brez skrbi, semen ne bomo poškodovali.

Na koncu grede ne pokrivamo s kopreno, saj jo sejemo poleti. Za boljšo kaljivost lahko uporabimo ploskovno zastirko kot pri poletni setvi korenja.

Vzgoja sadik in presajanje na gredo

Za vzgojo sadik kolerabe opravimo setev v sredini junija, okoli 20 dni prej kot poteka setev na gredo. Sadike vzgajamo v rastlinjaku ali ob vrtni lopi. Sadike kolerabe vzgajamo brez pikiranja. Sejemo po dve semeni v vlažen substrat v srednje sadilne enote in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, lahko posejane sadilne enote pokrijemo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prve kalčke, kar je lahko že v treh dneh. Če vzklijeta obe semeni, ohranimo lepšo rastlino.

Koleraba kot sadika je pripravljena za presajanje na prosto po 30 dneh, ko ima razvite vsaj 2 do 3 prave liste. V vrsti pripravimo in zalijemo luknje na 20 cm v medvrstni razdalji 30 cm.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Sejemo jo na gredo, ki ostane prazna za zelenjavo, ki smo jo sejali ali presajali spomladi. Na gredi tako koleraba sledi za grahom, česnom, rdečo peso, bobom, korenjem ali spomladanskimi kapusnicami.

Nega

Setev ali sadike še najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Konec julija, ko so rastline že večje, celo gredo zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago. V avgustu in septembru zalivamo le, če imamo daljša obdobja brez dežja. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Najpogostejši škodljivec je bolhač, ki se prehranjuje z listi. V kolikor napad ni prehud, večjega vpliva na razvoj podzemnega dela ta škodljivec nima. Preventivno si lahko pomagamo s prekrivanjem z insektno mrežo. Že izoblikovane pridelke si lahko privošči voluhar.

Pridelek

Prve pridelke pobiramo v avgustu, ko koleraba doseže velikost teniške žogice. Ob pobiranju dodatno zrahljamo zemljo za gomolje, ki jih bomo še pustili, da dozorijo in bodo namenjeni spravilu. Večje pridelke pobiramo od septembra do oktobra. Kolerabo za spravilo pustimo zoreti do zime, lahko tudi do januarja. Če jo dobi zmrzal, ne bo nič narobe, saj zdrži temperaturo do –10 °C.

Skladiščenje

Pravilno skladiščena koleraba čez zimo počaka do maja naslednjega leta. Najbolje se skladišči v vlažnih kleteh ali v 20 l vedrih, kamor kolerabo zložimo po plasteh in vmes nasujemo mivko, ki naj bo rahlo vlažna. Več o tem načinu shranjevanja je predstavljeno tukaj.