Paradižnik

Solanum lycopersicum
Rdeči, mesnati, okrogli, grmičasti, rumeni, češnjevi … z vzgojo paradižnika si pričaramo paleto barv in okusov, ki jih v trgovinah ne najdemo. Zagotovo je najljubša plodovka Slovenije in zvezda vsakega vrta. Nega je lahko kar zahtevna in vsaj v celinskem delu Slovenije najbolje uspeva v rastlinajkih oziroma pokrit s folijo.

Paradižnik vzgoja - kdaj in kako sejati

Paradižnike gojimo na prostem in v rastlinjakih. V obeh primerih vzgajamo sadike, ki jih kasneje presajamo. Paradižnike, ki bodo rasli v rastlinjakih, sejemo februarja. V marcu sejemo paradižnike, katerim je namenjena rast na prostem. Semena sejemo na gosto v eno večjo posodico in kalimo na toplem mestu (najhitrejša kalitev je pri 25°C). Takoj ko vzklije, potrebuje svetlobo in nižjo temperaturo (15-20 °C). Ko se klična lista zravnata, prepikiramo rastline v posamezne sadilne lončke/sadilne platoje. Izbiramo močne in dobro razvite rastline. Nerazvite raje zavržemo in s tem naredimo naravno selekcijo za boljši pridelek. Za razvoj kvalitetnih sadik, izberemo substrat bogat s hranili, kot je vermikompost.

Pred presajanjem sadik na prosto in v rastlinjak, jih nekaj dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali kar v rastlinjaku, da se "navadijo" na zunanje temperature.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja 

V rastlinjak sadike presajamo v drugi polovici aprila in v mesecu maju. Na gredice na prostem jih presajamo v sredini maja in lahko vse do konca junija. En teden pred presajanjem sadikam odščipnemo spodnje liste, da se rane do presajanja zacelijo. Sadike sadimo globoko, tako da polovico celotne sadike zakoljemo v zemljo. S tem spodbudimo razvoj močnega in globokega koreninskega sistema. Med posameznimi sadikami naj bo 60 - 100 cm razdalje. S tem zagotovimo dober pretok zraka med njimi, lažje jih vzdržujemo in obiramo pridelek. En velik paradižnik potrebuje nekje 1 m2 prostora! Visokim paradižnikom zagotovimo oporo v obliki tanjših kolov, palic ali vrvice. Vrvice so odlična izbira, saj paradižnik sukamo okoli vrvice (kot fižol) in to opravimo veliko hitreje, kot bi ga privezovali.

Čudovito se tudi vzgajajo v velikih koritih na južni strani hišnih sten!

Mešani posevki

Paradižnik odlično raste skupaj s solato čez leto ali z motovilcem v jeseni. Na gredici ob njem naj ne manjka ognjič, ki privablja opraševalce. Tako kot se na krožniku dobro ujame z baziliko, se odlično skupaj obneseta tudi na vrtu.

Pod paradižnikom lahko gojimo tudi sladki krompir, zelje, ohrovt, špinačo ...

Bolezni in škodljivci

Najpogostejša bolezen je krompirjeva plesen, ki najprej napade liste. Ker se prenaša iz rastline na rastlino, je pomembno, da jih ne sadimo preveč skupaj in med njimi zagotovimo dober pretok zraka. Do bolezni pogosto pride zaradi prevelike vlage v zraku, megle in premalo vetra, ki zrači rastlino. Najboljše je delati na preventivi, vsekakor je vzgoja paradižnika v rastlinjaku oziroma pod streho navadno uspešnejša kot na prostem. Preventivni pripravek, ki nam lahko pomaga je bio sodin fungicid. Črnenje plodov je znak pomanjkanja kalcija. Različno barvanje listov je znak za pomanjkanja posameznih elementov. Poglejte TUKAJ.

Nega

Po presaditvi sadik na prosto, sadike dobro zalijemo. Če uporabljamo obilno zastirko, kasneje v sezoni zalivanje ni pogosto. S tem bomo dodatno spodbudili razvoj globokega koreninskega sistema, ki bo rastlini zagotavljal potrebo po vodi. Zanimivo je, da manj vode kot dobi, slajši bodo plodovi. Hkrati zmanjšujemo tudi pojav krompirjeve plesni, saj ne močimo zemlje in stebla. Ko sadika razvije prvi cvetni nastavek, ji odstranimo vse liste, ki rastejo pod tem nivojem. Visokim paradižnikom obtrgujemo zalistnike skozi celo sezono rasti. Zalistniki začno rasti med steblom in vejo na zgornji strani in siljo v vrh, kar povzroči gosto rast, ki se je izogibamo. Zalistnike obtrgavamo in na sploh paradižnike negujemo vedno na dan za plod ali cvet. S tem spodbujamo rastlino, da tvori večje plodove in nastavi več cvetnih nastavkov. Ko visok paradižnik raste, ga postopoma vežemo na oporo. Ko se začno barvati plodovi, po rastlini od spodaj navzgor, postopoma odstranjujemo nižje/starejše liste.

Pridelek

Od junija do oktobra, v rastlinjakih nam lahko v res dobrih pogojih zori še novembra. Vedno obiramo čim bolj zrele plodove, ki jih za kakšen dan ali dva lahko še dozorimo na toplem v hiši.

Skladiščenje

Paradižnik zaradi svoje priljubljenosti v sezoni skorajda ne potrebuje skladiščenja, saj ga večino vedno porabimo sveže nabranega. Ne dajemo ga v hladilnik, temveč ga pustimo na sobni temperaturi, saj tako še bolje razvije svoj poln okus. Kadar ga želimo nabrati za vnaprej, se najbolje obdrži takrat, kadar ga poberemo na dan za plod. Višek plodov za zimo shranimo v obliki mezg in omak. Sušenje plodov se obnese pri "suhih" sortah, kot so to naprimer pelati.

Več o vzgoji paradižnika, sortni raznovrstnosti in pravilnem shranjevanju semen lahko izveste ob poslušanju podcasta Radio Vrt Obilja, kjer Matic Cizel iz www.paradiznik.si predstavi svoje napotke za vzgojo in kako sam na svojem vrtu goji več sto različnih sort paradižnika.

Vzgoja Na prostem V rastlinjaku
Januar    
Februar    SETEV
Marec SETEV PIKIRANJE
April PIKIRANJE PRESAJANJE
Maj PRESAJANJE RAST
Junij RAST RAST/PRIDELEK
Julij RAST/PRIDELEK PRIDELEK
Avgust PRIDELEK PRIDELEK
September PRIDELEK PRIDELEK
Oktober PRIDELEK PRIDELEK
November    PRIDELEK
December    
Te zanimajo točni datumi za setev v letošnji sezoni?
Robert Špiler

O paradižniku

Smrtni greh zame je, če paradižnikova solata vsebuje kis! Ker je izjemno priljubljen med vrtnarji, obstaja veliko trikov, sort in načinov pridelave.

Vzgoja
Skladiščenje
Okus