Paradižnik

Solanum lycopersicum
Rdeči, mesnati, okrogli, grmičasti, rumeni, češnjevi … z vzgojo paradižnika si pričaramo paleto barv in okusov, ki jih v trgovinah ne najdemo. Zagotovo je najljubša plodovka Slovenije in zvezda vsakega vrta. Nega je lahko kar zahtevna in vsaj v celinskem delu Slovenije najbolje uspeva v rastlinajkih oziroma pokrit z folijo.

Paradižnik vzgoja - kdaj in kako sejati

Paradižnike gojimo na prostem in v rastlinjakih. V obeh primerih vzgajamo sadike, ki jih kasneje presajamo. Paradižnike, ki bodo rasli v rastlinjakih, sejemo februarja. V marcu sejemo paradižnike, katerim je namenjena rast na prostem. Semena sejemo na gosto v eno večjo posodico in kalimo na toplem mestu (nad 22°C). Takoj ko vzklije, potrebuje svetlobo. Ko razvijejo druge liste, prepikiramo rastline v posamezne sadilne lončke/sadilne platoje. Izbiramo močne in dobro razvite rastline. Nerazvite raje zavržemo in s tem naredimo naravno selekcijo za boljši pridelek. Za razvoj kvalitetnih sadik, izberemo substrat bogat s hranili, kot je vermikompost.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

V rastlinjak sadike presajamo v drugi polovici aprila in v mesecu maju. Na gredice jih presajamo v sredini maja in lahko vse do konca junija. Med posameznimi sadikami naj bo 50-60 cm razdalje. S tem zagotovimo dober pretok zraka med rastlinami, lažje jih vzdržujemo in obiramo pridelek. En velik paradižnik potrebuje nekje 1 m2 prostora! Visokim paradižnikom zagotovimo oporo v obliki tanjših kolov, palic ali vrvice. Vrvice so odlična izbira, saj paradižnik sukamo okoli vrvice (kot fižol) in to opravimo veliko hitreje, kot bi ga privezovali.

Čudovito se tudi vzgajajo v velikih koritih na južni strani hišnih sten!

Mešani posevki

Paradižnik odlično raste skupaj s solato čez leto ali z motovilcem v jeseni. Na gredici ob njem naj ne manjka ognjič, ki privablja opraševalce. Tako kot se na krožniku dobro ujame z baziliko, se odlično skupaj obneseta tudi na vrtu.

Pod paradižnikom lahko gojimo tudi sladki krompir, zelje, ohrovt, špinačo ...

Bolezni in škodljivci

Najpogostejša bolezen je krompirjeva plesen, ki najprej napade liste. Ker se prenaša iz rastline na rastlino, je pomembno, da jih ne sadimo preveč skupaj in med njimi zagotovimo dober pretok zraka. Do bolezni pogosto pride zaradi prevelike vlage v zraku, megle in premalo vetra, ki zrači rastlino. Najboljša preventiva je vzgoja paradižnika v rastlinjaku oziroma pod streho! Po dežju paradižnik tretirava s pripravki iz morskih alg. Zelo pomembna je tudi izbira sorte paradižnika, ki so odpornejše na bolezni! Črnenje plodov je znak pomanjkanja kalcija. Različno barvanje listov je znak za pomanjkanja posameznih elementov. Poglejte TUKAJ.

Nega

Po presaditvi sadik na prosto, sadike dobro zalijemo. Če uporabljamo obilno zastirko, kasneje v sezoni zalivanje ni pogosto. S tem bomo spodbudili razvoj globokega koreninskega sistema, ki bo rastlini zagotavljal potrebo po vodi. Zanimivo je, da manj vode kot dobi, slajši bodo plodovi. Hkrati zmanjšujemo tudi pojav krompirjeve plesni, saj ne močimo zemlje in stebla. Visokim paradižnikom obtrgujemo zalistnike. Zalistniki začno rasti med steblom in vejo na zgornji strani in sili v vrh, kar povzroči gosto rast, ki se je izogibamo. Zalistnike obtrgavamo in na sploh paradižnike negujemo vedno na dan za plod ali cvet. S tem spodbujamo rastlino, da tvori večje plodove in nastavi več cvetnih nastavkov. Ko visoki paradižnik raste, ga postopoma vežemo na oporo. Ko se začno barvati plodovi, po rastlini od spodaj navzgor, postopoma odstranjujemo nižje/starejše liste.

Pridelek

Od junija do oktobra, v rastlinjakih nam lahko v res dobrih pogojih zori še novembra. Vedno obiramo čim bolj zrele plodove, ki jih za kakšen dan ali dva lahko še dozorimo na toplem v hiši.

Skladiščenje

Paradižnik zaradi svoje priljubljenosti v sezoni skorajda ne potrebuje skladiščenja, saj ga večino vedno porabimo sveže nabranega. Ne dajemo ga v hladilnik, temveč ga pustimo na sobni temperaturi, saj tako še bolje razvije svoj poln okus. Kadar ga želimo nabrati za vnaprej, se najbolje obdrži takrat, kadar ga poberemo na dan za plod. Višek plodov za zimo shranimo v obliki mezg in omak. Sušenje plodov se obnese pri "suhih" sortah, kot so to naprimer pelati.

Paradižnik vzgoja
Okusni domači plodovi
Vzgoja Na prostem V rastlinjaku
Januar    
Februar    SETEV
Marec SETEV PIKIRANJE
April PIKIRANJE PRESAJANJE
Maj PRESAJANJE RAST
Junij RAST RAST/PRIDELEK
Julij RAST/PRIDELEK PRIDELEK
Avgust PRIDELEK PRIDELEK
September PRIDELEK PRIDELEK
Oktober PRIDELEK PRIDELEK
November    PRIDELEK
December    
Te zanimajo točni datumi za setev v letošnji sezoni?
Robert Špiler

O paradižniku

Smrtni greh zame je, če paradižnikova solata vsebuje kis! Ker je izjemno priljubljen med vrtičkarji, obstaja veliko trikov, sort in načinov pridelave. Jaz sem z leti nehal komplicirati in zaupam preverjenim (odpornim) sortam, obilni (kompostni) zastirki ter ustvarjanju ugodne mikroklime.

Vzgoja
Skladiščenje
Okus