Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Listnati ohrovt vzgoja - kdaj in kako sejati

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.

Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.

Po pikiranju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce hitro izsuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu sadike uničijo. Zato je priporočljivo pokrivanje sadik z insektno mrežo oziroma mrežo, ki ima takšne luknje, da prepreči dostop metuljem.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Sadike listnatega ohrovta nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno 30, lahko tudi 40 dnevih od setve. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. Sadimo globoko, do prvih listov ali v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Tako kot ostale kapusnice, jih je najbolje takoj po presajanju zaščititi z insektno mrežo.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Pred listnatim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo, ne sadimo ga zgolj za spomladanskimi kapusnicami. Listnati ohrovt na gredi kombiniramo z brstičnim ohrovtom, saj imata podobno nego in rastno dobo.

Nega

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali z listjem. Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega. Vseskozi skrbimo za enakomerno vlažnost tal z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko.

Že poleti začnemo z nabiranjem pridelkov, kar je hkrati tudi redna nega rastlin. Spodnje liste pobiramo in uporabimo za prehrano, saj sicer porumenijo in odpadejo. S tem dobivamo lepo in čisto steblo, na vrhu pa se tvorijo novi in novi listi.

Listnati ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta. Če nimamo ali ne želimo insektne mreže, vsaki sadiki pripravimo kartonček (kapusova muha) in poleg zapičimo nekaj barvnih metuljev (kapusov belin).

Listnati ohrovt ne potrebuje opore. Le v primeru zaščitne mreže pred srnami in zajci pa je dodatna opora nujna zaradi morebitne teže snega, ki se nabere na mreži.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Med rastjo imamo enake izzive kot pri ostalih že opisanih kapusnicah. Zopet se pojavi insektna mreža kot najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci. Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Zato, če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem. Voluhar čez zimo zelo redko obgloda korenino ohrovtov.

Pridelek

Jesenski mraz izboljša okus listnatega ohrovta. Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. To pomeni, da nabiramo starejše, spodnje liste. Manjše liste, ki izraščajo iz višjih delov ter rastni vršiček puščamo. Tako si zagotovimo enakomeren pridelek vse do marca naslednje leto. Liste nabiramo s pomočjo nožka, da s trganjem ne ranimo stebla. Če naberemo sredinski rastni vršiček, bomo rastlino zaustavili pri rasti v višino. Pognala bo več stranskih, manjših stebel z manjšimi listi.

V aprilu bo rastlina hitro pognala v rast in začela razvijati cvetne nastavke. Najkasneje v tem času rastlino odstranimo in pripravimo prostor za naslednje rastline.

Skladiščenje

Nabiramo sproti svežega, saj na vrtu uspeva v vseh letnih časih. Svež pridelek je na voljo več kot polovico leta, predvsem pa pozimi. Kakršno koli skladiščenje zaradi tega nima velikega pomena.