Koromač

Foeniculum vulgare
Koromač ali sladki komarček je nezahtevna zelenjava, ki jo gojimo zaradi odebeljenega in aromatičnega stebla. Za uspešen pridelek potrebujemo rodovitna tla z dovolj vlage. Na vrtu ga imamo v poletnem in jesenskem času.

Koromač vzgoja - kdaj in kako sejati

Najlažje ga vzgajamo iz sadik, za kar ga začnemo sejati v drugi polovici meseca marca in vse do konca julija. Ko vzgajamo sadike konec marca in v aprilu, jih negujemo v notranjih prostorih, kasneje pa na prostem. Semena najprej posejemo v kalilno posodo in ko vzklijejo rastlinice prepikiramo v svojo sadilno celico. Lahko tudi posejemo po dve semeni v večje sadilne celice in ko semena vzklijejo, v vsaki sadilni celici obdržimo, oziroma v njo presadimo po eno rastlino. S setvijo pomladi ne hitimo, saj prehitra setev vodi v večjo verjetnost, da nam rastlina zacveti in ne odebeli stebla. Konec marca je ravno pravi začetek vzgoje sadik, ki jih negujemo v ogrevanih rastlinjakih ali notrajnih prostorih z dovolj svetlobe. Pred presajanjem na prosto sadike utrjujemo nekje najmanj teden dni, da se "navadijo" na zunanje pogoje pred presajanjem na prosto.

Pri koromaču se izogibamo direktni setvi na gredo, saj je vzgoja iz sadik bolj efektivna.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Sadike na prosto presajamo od sredine aprila naprej. Vse presajene sadike v aprilu in tudi v začetku maja zaščitimo z vrtno kopreno. Praviloma presajamo sadike, ki so visoke nekje 10 cm. Sadimo jih na razdalji 10 - 15 cm v vrsti in 20 - 30 cm med vrstami. Izberemo sončno mesto, pazimo, da sadike ne presadimo pregloboko in omogočimo debeljenje nadzemnega dela.

Sadike koromača
Presajene sadike koromača v kompostno zastirko.

Mešani posevki

Koromač dobro dobro uspeva na gredi, kjer smo pobrali grah ali pa ga presadimo med solato, kumare ... Izogibamo se družbi ostalih kobulnic (peteršilj, pastinak, koriander ...) in paradižnika.

Bolezni in škodljivci

Pri koromaču ni večjih težav s škodljivci ali boleznimi. Največ težav je s prezgodnjim cvetenjem rastlin, kjer se ''izgubi'' odebljenost stebla. Ne hitimo s setvami in izbiramo preverjene sorte, ki uspevajo tudi v bolj suhem poletju.

Nega

Presajene sadike vedno obilno zalijemo, nato postopoma zalivamo čim manj, da se globoko ukoreninijo. Redno odstranjujemo plevel okoli sadik. V kompostni zastirki se počuti dobro in daje velik pridelek, saj potrebuje vlažna in odcedna tla. Najlepši pridelek daje v vročih in hkrati vlažnih poletjih.

Pridelek

S pobiranjem koromača začnemo nekje v juniju, ko so stebla že velika in dobro odebeljena. Če smo koromač sejali v presledkih, nam kasnejša setev daje pridelek tudi kasneje, vse do prvih zmrzali. Pri pobiranju koromač odrežemo malo nad tlemi, korenine in del stebla pustimo v tleh. Rastlina bo iz tega še enkrat pognala sicer manjše poganjke, ki jih lahko prav tako uporabimo pri kuhanju, če nam le ne zavzema preveč prostora na gredi.

Skladiščenje

Posamezne rastline iz vrta poberemo in porabimo čimbolj sproti. V hladilniku ali na hladnem počaka nekje teden dni. Daljše shranjevanje v kleteh ni pogosta praksa. Uporabna je cela rastlina, tako odebljeno steblo, kot perjasto listje, ki ga uporabimo kot začimbo.

Vzgoja ZGODNJA POZNA
Januar
Februar
Marec SETEV
April PRESAJANJE
Maj RAST
Junij PRIDELEK SETEV
Julij PRIDELEK PRESAJANJE
Avgust PRIDELEK
September PRIDELEK
Oktober
November
December

Setve lahko ponavljamo od marca do junija.

Te zanimajo točni datumi za setev v letošnji sezoni?
Robert Špiler

O koromaču

Koromač velikokrat posebnosta na vrtu, ki doda izjemno širino paleti okusov. Najboljši je podušen ali pečen. Vonj svežega me rahlo spominja na otroške sirupe proti kašlju. 🙂

Vzgoja
Skladiščenje
Okus