Koromač

Foeniculum vulgare var. azoricum

Družina: Kobulnice, Skupina: Listna zelenjava

”Če ga premrazi kot berača, se spremeni v razcvetenega koromača.” – L. Rožman

Ogledov: 12.505

Koromač ali sladki komarček je nezahtevna zelenjava, ki jo gojimo zaradi odebeljenih ter stisnjenih listov, ki v baznem delu oblikujejo odebeljeni »gomolj«. Ni odebeljena korenina, temveč več odebeljenih stebel. Botanično je v sorodu z zeleno, peteršiljem, korenjem in pastinakom ter vrtnim janežem (Pimpinella anisum), ki ga (pogosteje) gojimo na zeliščnem delu vrta.

Pri koromaču se izogibamo neposredni setvi na gredo, saj je vzgoja iz sadik bolj uspešna. Z vzgojo sadik ne hitimo; prehitra setev vodi v večjo možnost, da nam rastlina zacveti, če v začetnem obdobju rasti doživi šok zaradi nizkih temperatur. Možna je večkratna setev v presledkih od marca do junija, da na vrtu uspeva od pomladi do jeseni. Najbolj pogosto si ga vzgojimo dvakrat. Možna pa je tudi jesensko-zimska vzgoja v rastlinjaku. Pripravimo si sadike, ki jih presajamo v avgustu ali najkasneje v septembru za poznojesenski pridelek.

Koromač vzgoja - kdaj in kako sejati

S prvo setvijo začnemo v sredini marca. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v treh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.

Ko sta lepo razvita ozka podolgovata klična lista (v roku od 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Pri pikiranju pazimo, da posameznih rastlin ne sadimo globlje, kot je rastlina vzklila in rasla že prej. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki prija večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje vse do 5 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Preden jih konec aprila presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Kasnejše setve, ki jih opravljamo v presledkih, prav tako sejemo gosto v večjo posodo in kasneje pikiramo, a je nega sadik lažja, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. Bolj pozorni moramo biti pri zalivanju, saj sonce hitro osuši substrat. Zadnjo setev za vzgojo sadik opravimo konec maja, istočasno ko sejemo jesensko zelje, brokoli, kolerabico, blitvo ter glavnati, brstični in listnati ohrovt. Sadike vzgajamo hkrati in po enakem postopku.

Če imamo rastlinjak, lahko vzgojimo sadike še pozneje in jih vanj presadimo v avgustu ali najkasneje konec septembra, da si zagotovimo še jesensko-zimski pridelek.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Na prosto prve sadike presadimo okoli 30 dni po setvi, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih pernatih listnih stebel, višine približno 10 cm. Za prve sadike to pomeni konec aprila. Sadike posadimo na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu in jih pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj koprena ne sme stiskati rastlin. Ne sadimo pregloboko, le do že nakazanega odebeljenega »gomolja«. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede.

Sadike koromača presajene v kompostno zastirko.

Sadilno sosledje

Pomladi se dobro ujame na gredi s solato, čebulo in korenjem. Kasneje ga presadimo na mesta, kjer se izprazni prostor, najbolje skupaj s poletno solato.

Nega

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko.

Rastline do sredine maja pred mrzlim vetrom in hladnimi nočmi ščitimo z vrtno kopreno. Nato kopreno ter loke odstranimo. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je nedvomno, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in je pletja manj. Opleto površino lahko v sredini maja zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago.

Izzivi in nevšečnosti

Pri koromaču ni večjih težav s škodljivci ali z boleznimi. Največ težav je s prezgodnjim cvetenjem rastlin, kjer se »izgubi« odebljenost stebla, zato ne hitimo s setvami. V suhem poletju ga zalivamo bolj pogosto, da skrbimo za enakomerno vlažna tla.

Pridelek

Koromač je užiten v celi svoji rastni dobi. Nabiramo lahko tudi »baby« koromač, ki še ni dosegel polne velikosti oz. tehnološke zrelosti. Ko so »gomolji« široki okoli 15 cm ter debeli okoli 7 cm, je koromač pripravljen za pobiranje. Ne poberemo vseh rastlin naenkrat, temveč postopoma. Tisti koromači, ki ostanejo, se še naprej (tudi mesec dni) počasi debelijo.

Pri pobiranju koromača z nožem odrežemo tik pod spodnjim delom odebelitve. Korenine in del stebla pustimo v tleh. Najpogosteje se uživa toplotno obdelan. Užiten je tudi surov, a ima zelo intenziven okus. Perjasto listje uporabimo kot začimbo.