Brstični ohrovt - kdaj in kako sejati

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.

Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.

Po pikiranju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce substrat hitro izsuši. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike. Zato je priporočljivo pokrivanje sadik z insektno mrežo oziroma mrežo, ki ima takšne luknje, da prepreči dostop metuljem.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Sadike brstičnega ohrovta nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno 30, lahko tudi 40 dni od setve. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod lastno težo rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, kjer bo rasel, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Tako kot ostale kapusnice, jih je najbolje takoj po presajanju zaščititi z insektno mrežo.

Te zanimajo točni datumi za setev v letošnji sezoni?

Sadilno sosledje

Pred brstičnim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo. Le za spomladanskimi kapusnicami ga ne sadimo. Na gredi ga kombiniramo z listnatim ohrovtom, saj imata podobno nego in rastno dobo.

Nega

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem. Če poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab. Ustreza mu poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa. Nekateri uporabljajo geotekstil s prej določenimi luknjami.

Brstični ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta. Če nimamo ali ne želimo insektne mreže, vsaki sadiki pripravimo kartonček (kapusova muha) in poleg zapičimo nekaj barvnih metuljev (kapusov belin).

Vse od julija do novembra brstični ohrovt samo raste in postopoma razvija velike liste, nad katerimi se bodo jeseni začeli pojavljati brsti. Nekaj spodnjih listov lahko pobledi, oveni in odpade. Te liste odstranimo, sicer pa listov med rastjo ne odstranjujemo.

Nekateri rastlino vršičkajo, ko sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime odstranijo, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov. Na Vrtu Obilja ne uporabljava te tehnike, saj lahko iz glavnega vrha v februarju in marcu še vedno zrastejo lepi in manjši brsti.

Ker je brstični ohrovt večji kot listnati in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo. Vsakemu posebej lahko postavimo količek in ga privežemo. Še posebej je priporočljiva opora, če ohrovt z mrežo ščitimo pred srnami in zajci, saj lahko sneg na mreži zaradi teže poškoduje rastline.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Med rastjo imamo enake izzive kot pri ostalih že opisanih kapusnicah. Zopet se pojavi insektna mreža kot najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci. Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem. Voluhar čez zimo zelo redko obgloda korenino ohrovtov.

Če je jesen topla, se predčasno odpirajo brsti in tvorijo morebitno steblo. Tudi odprti so užitni, zato jih pravočasno poberemo.

Pridelek

Ko rastlina razvije na otip čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem. To je navadno od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto. Zmrzal brste osladi.

Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši. V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so večji ter mehkejši na otip, so ti še vedno užitni. Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. S tem ne bomo poškodovali rastline. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat. Ko pobiramo pridelek, odstranimo tudi liste ob brstih ter tako rastlino sproti čistimo.

Skladiščenje

Uporabljamo sveže nabrane brste ali pa jih shranimo za dlje časa. V hladilniku jih hranimo približno teden dni. Za daljše shranjevanje je najbolj primerno, da jih sveže zamrznemo. V zamrzovalniku hranimo tudi prvi jesenski pridelek, ki se tako dodatno osladi.