Brokoli

Brassica oleracea var. italica

Družina: Križnice, Skupina: Kapusnice

”Da lahko ponoči mirno spite, brokoli odrežite, ko so rože dobro že razvite.” – L. Rožman

Ogledov: 15.508

Po biodinamiki ga štejemo pod cvet, saj pri njem uživamo nerazvite cvetove skupaj s steblom. Užitni so tudi njegovi listi. Na vrtu se pojavlja v vseh letnih časih, možna je tudi vzgoja prezimnega brokolija za pridelek v marcu. Iz ene rastline imamo več pridelka, saj po prvem pobiranju glavnega socvetja iz stebla požene še več manjših. V kolikor zamudimo optimalni čas pobiranja, se zelene glavice razprejo v skupke rumenih cvetov.

Brokoli vzgajamo dvakrat letno in vmes setve ne ponavljamo. S spomladansko setvijo za pripravo sadik začnemo v sredini ali konec februarja. Setev za jesenski in prezimni pridelek opravimo v maju ali najkasneje v začetku junija. Sejemo ga tudi tretjič za vzgojo v rastlinjaku, v katerega v avgustu presajamo sadike in imamo pridelek novembra in decembra.

Brokoli vzgoja - kdaj in kako sejati

Vzgoja spomladanskega brokolija

Da imamo sadike zgodnjega brokolija pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Februarja in v začetku marca pogoji zunaj še niso primerni, zato vzgajamo sadike v notranjih ali ogrevanih prostorih z dovolj svetlobe.

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat, semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.

Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki odgovarja večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni fazi že užitna.

Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Preden sadike konec marca ali v začetku aprila presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali v rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Kdaj presaditi sadike na prosto in sadilna razdalja

Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku ali sredini aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. To velja za večino sort brokolija, saj med sortami ni tolikšnih razlik v velikosti. Po presajanju je greda videti skoraj prazna, a bodo kmalu pognale v hitro rast in zavzele celoten prazen prostor. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Sadimo globoko ali v kupček vse do prvih pravih listov. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa celo površino grede izdatno zalijemo.

Rastline v mesecu maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci. Nato kopreno zamenjamo z insektno mrežo, ki je na gredi, dokler ne poberemo zadnjega spomladanskega pridelka.

Vzgoja jesenskega brokolija

Za jesenski pridelek sejemo semena za vzgojo sadik v maju. To so sorte z daljšo rastno dobo, večjimi pridelki in tudi bolje prenesejo vroče poletne dni.

Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju zalivamo vsak drug dan, saj sonce hitro osuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki v enem dnevu pojedo večino listov. Zato je priporočljivo pokrivanje sadik z insektno mrežo oziroma mrežo, ki ima takšne luknje, da že prepreči dostop metuljem.

Kdaj presaditi sadike na prosto in sadilna razdalja

Sadike presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oziroma nekje v 30 dneh po setvi. Sadike v tem času hitreje rastejo kot spomladi. Posadimo jih na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, saj mora biti ta premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Takoj zastremo s katero koli poletno zastirko. Tako kot ostale kapusnice, jih je med poletjem, najbolje takoj po presajanju, pred letečimi škodljivci zaščititi z insektno mrežo.

Sadilno sosledje

Zgodnji brokoli na gredi konec junija zamenjata zimski por (sadike) in korenje (setev). Za pobranim mladim krompirjem pa gredo izkoristimo s sadikami za jesenski pridelek. Zaradi večje odrasle rastline obstaja manjša možnost kombinacij z več vrstami zelenjave istočasno na eni gredi.

Nega

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu, nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Brokoliju od sredine maja naprej ustreza poletna zastirka (travni odkos in slama). Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, stebla dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in jih naredimo bolj stabilne.

Z namenom želimo, da brokoli tvori socvetja spomladi ali jeseni, saj poletne temperature nad 30 °C izzovejo prehiter razvoj in odpiranje cvetov ter nepopolna socvetja.

Vse vrste brokolija od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Če ga gojimo v rastlinjaku, tudi bočne odprtine za zračenje zaščitimo z insektno mrežo, da preprečimo vstop morebitnih letečih škodljivcev.

Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta. Če nimamo ali ne želimo insektne mreže, vsaki sadiki pripravimo kartonček (kapusova muha) in poleg zapičimo nekaj barvnih metuljev (kapusov belin).

Izzivi in nevšečnosti

Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na brokoliju naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev. En umetni metulj na tri sadike bi moral zadostovati.

Največji izziv pa je kapusova muha (Delia radicum brassicae), katere samica odlaga jajčeca na tla v bližino kapusnic. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki dobijo svojo hrano iz podzemnega dela kapusnic – pojedo korenine. Kapusova muha ima kar tri generacije letno (v aprilu, konec junija in v avgustu). Glede na njen način izleganja jajčec in kje ličinke povzročajo škodo, je najboljša zaščita, da samicam preprečimo odlaganje jajčec ob steblo. Pri manjšemu številu sadik brokolija uporabimo kartončke z luknjo na sredini. Ti delujejo kot nek talni »ovratnik« okoli vsake rastline. Pridelovalci na velikih površinah za ta namen uporabljajo agrofolijo z manjšo luknjo, skozi katero izrašča rastlina.

Če imamo eno leto napad kapusove muhe in nato naslednje leto gojimo kapusnice na isti gredi, potem lahko pričakujemo, da so v tej isti gredi prezimile bube, ki pa niso škodljive. Vendar se bodo spomladi iz bub razvile odrasle muhe, ki pa bodo rastline našle hitreje ter izlegle svoja jajčeca ob novih rastlinah.

Pridelek

Socvetja brokolija pobiramo, ko so dobro izoblikovana, vendar še ne cvetijo. Zrelejša socvetja prehajajo iz temno zelene v rumenkasto barvo, ko prehajajo v fazo cvetenja. Glavice brokolija odrežemo skupaj z mehkim steblom, ki je prav tako užitno. Užitni so tudi listi brokolija, ki jih uporabimo kot špinačo. Spomladanski pridelek pobiramo konec maja, v juniju in tudi še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Prezimni brokoli pa nam daje pridelke v naslednjem koledarskem letu, in sicer v marcu.

Tako spomladanski kakor tudi jesenski brokoli lahko po nabranemu glavnemu socvetju pustimo na gredi, saj bo iz stranskih poganjkov nad listnim steblom rastlina pognala več manjših glavic. Čez 7 do 14 dni lahko z iste rastline pobiramo več manjših glavic brokolija.

Dodatni pridelek brokolija po obiranju glavnega socvetja.

Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo. Steblo je najbolje zdrobiti v električnem drobilniku za veje ali z vrtno kosilnico.